Skladno s 3. členom Direktive 2012/27/ES si Slovenija zastavlja indikativni cilj izboljšanja energetske učinkovitosti za 20 % do leta 2020 na način, da raba primarne energije v letu 2020 ne bo presegla 7,125 mio toe (82,86 TWh). To pomeni, da se glede na leto 2012 ne bo povečala za več kot 2 %.

Ciljni 20-odstotni prihranek končne energije za leto 2020 znaša 4.564 GWh. Največji prihranek leta 2020 bo po projekcijah dosežen v prometu in sicer 1.674 GWh (37 % skupnega prihranka), sledijo gospodinjstva s 1.357 GWh (30 %), na tretjem mestu je industrija s 1.056 GWh (23 %), najmanjši prihranek v višini 478 GWh (10 %) pa bo dosežen v storitvah.

Cilj AN-URE 2008-2016 je skladno s 4. členom Direktive 2006/32/ES v letu 2016 doseči 9 % prihranek končne energije oziroma 4.261 GWh z izvedbo načrtovanih instrumentov, ki obsegajo ukrepe za učinkovito rabo energije, energetske storitve in razvoj energetsko učinkovitih tehnologij in izdelkov. Povprečni letni prihranek končne energije v devetletnem obdobju znaša 473 GWh, vmesni ciljni prihranek končne energije v obdobju 2008 - 2012 pa 2.367 GWh. Predhodne cilje na področju energetske učinkovitosti v obdobju 2008 - 2016 Slovenija uspešno izpolnjuje. Vrednotenje izvedenih ukrepov je pokazalo, da je Slovenija v obdobju 2008 - 2012 presegla začrtan vmesni cilj prihranka referenčne rabe končne energije. V letu 2012 so namreč doseženi prihranki končne energije, ocenjeni po metodologiji Direktive, znašali 2.727 GWh, kar je 15 % več od ciljnega prihranka za leto 2012.

Ukrepi v novem akcijskem načrtu AN-URE 2020 so načrtovani v sektorjih gospodinjstev, javnem sektorju, gospodarstvu in prometu. Večina ukrepov predstavlja že obstoječe ukrepe, ki so v izvajanju in s katerimi so bili do sedaj vmesni cilji doseženi. Nov akcijski načrt pa prinaša predvsem v javnem sektorju še nekaj novih ukrepov, saj je treba izpolniti obveznost, da se vsako leto prenovi 3 % površine državnih stavb. Cilj države je zagotoviti, da bodo vse nove stavbe, ki so v lasti in rabi javnih organov, skoraj nič energijske od leta 2018, v drugih sektorjih pa od leta 2020. Referenčni cilj bo zmanjšanje rabe končne energije v stavbah za 15 % do leta 2030 in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 53 % do leta 2020 glede na leto 2005, za kar bo potrebna celovita energetska sanacija stavb in nadaljnja zamenjava kurilnega olja z nizkoogljičnimi viri energije. V prvi vrsti pa je to ukrep za hitro gospodarsko rast in izhod iz krize.

Dodatni ukrepi so predvideni še v gospodarstvu, saj je učinkovita raba energije vse bolj pomemben dejavnik izboljševanja konkurenčnosti gospodarstva. Da se bodo obstoječi in novi ukrepi izvajali pa je potrebno zagotoviti potrebna sredstva, in sicer sredstva zbrana iz prispevka za učinkovito rabo energije, sredstva kohezijskih skladov in sredstva Podnebnega sklada.

Osnutek "Nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014-2020 (AN-URE 2020)" je odprt za javno obravnavo. Zainteresirana javnost lahko komentarje na osnutek AN-URE 2020 posreduje najkasneje do 12. septembra 2014.

Podrobnejše informacije