Po podatkih operativnega izvajalca podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (OVE) in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) - Centra za podpore operateja trga z električno energijo Borzen, d.o.o. je podporna shema na dan 31. 3. 2025 obsegala 3231 enot s skupno nazivno močjo 512,6 MW. Konec marca 2025 je bilo število proizvodnih enot v podporni shemi sicer za 135 enot manjše kot konec leta 2024, vendar zaradi vstopa večjih novih SPTE naprav na fosilna goriva je bila skupna nazivna moč vseh naprav v shemi višja za 151 MW.

V prvih treh mesecih leta 2025 je bilo za subvencionirano proizvodnjo električne energije v višini 165,5 GWh skupaj izplačanih 18,4 milijonov EUR (brez DDV) podpor preko zagotovljenih odkupnih cen in finančnih pomoči za tekoče poslovanje (obratovalna podpora). V obdobju 1-3-2025 je evidentirana za 52% manjša proizvodnja električne energije kot v enakem obdobju lani, izplačanih pa je bilo 2,0 milijona EUR (brez DDV) več sredstev za podpore. Povprečna višina izplačane podpore je v obdobju januar - marec 2025 znašala 111,5 EUR/MWh, kar je za četrtino manj kot v v enakem obdobju leta 2024. Prve mesece leta 2025 je zaznamovalo povišanje proizvodnje zaradi vstopa novih SPTE naprav in posledično višja izplačila iz podporne sheme. Referenčna tržna cena električne energije za leto 2025 je bila 43% nižja kot v letu 2024, kar je pozitivno vplivalo na višine obratovalnih podpor. Zaradi spremenjenih referenčih cen okoli 100 proizvodnih naprav v shemi ima v letu 2025 kljub proizvodnji ni bilo upravičenih do izplačil za podpore.

Za prvo trimesečje 2025 je bila po podatkih ARSO za okolje značilna nadpovprečna visoka temperatura zraka (+2 ºC več od dolgoletnega povprečja 1981-2010), količina padavin je bila za četrtino večja od dolgoletnega povprečja, trajanje sončnega obsevanja pa je bilo 7% daljše od dolgoletnega povprečja.

Glede na tip proizvodne naprave so v obdobju januar - marec 2025 skupna izplačila za podpore (v milijonih EUR brez DDV) in temu pripadajoča proizvodnja električne energije (v GWh) znašali:

• hidroelektrarne         →  0,3 mio EUR za proizvodnjo v višini 15,0 GWh,
• sončne elektrarne    →  8,5 mio EUR za proizvodnjo v višini 33,9 GWh,
• bioplinske elektrarne  →  2,5 mio EUR za proizvodnjo v višini 16,4 GWh,
• elekrarne na biomaso  →  2,7 mio EUR za proizvodnjo v višini 14,2 GWh,
• vetrne elektrarne         →  0,1 mio EUR za proizvodnjo v višini 2,2 GWh,
• SPTE na fosilna goriva →  3,5 mio EUR za proizvodnjo v višini 82,0 GWh,
• druge naprave              →  0,9 mio EUR za proizvodnjo v višini 1,7 GWh.

V primerjavi z obdobjem 1-3-2024 je bil v obdobju 1-3-2025 evidentiran znaten porast (za faktor 16) proizvodnje iz hidroelekrarn, 88% večja proizvodnja iz SPTE enot na fosilna goriva ter 22% večja proizvodnja iz bioplinskih elektrarn in elektrarn na biomaso, medtem ko je bila proizvodnja iz sončnih elektrarn v enoletnem obdobju manjša za 9%. Glede na strukturo proizvodnje so v prvem trimesečju 2025 prevladovale SPTE naprave na fosilna goriva s 50% deležem, sledijo sončne elektrarne s 21%, bioplinske elektrarne z 10%, hidroelektrarne z 9%, elektrarne na biomaso z 9% in vetrne elektrarne z 1% deležem celotne subvencionirane proizvodnje električne energije v shemi.

Skupna izplačila za podpore so bila v prvem trimesečju 2025 napram enakemu obdobju leta 2024 za 12% višja. V obdobju 1-3-2025 je bilo tako izplačanih za 222% več podpor za hidroelektrarne, 44% več za bioplinske elektrarne, 7% več za sončne elektrarne, 7% več za elektrarne na biomaso in 5% več podpor za SPTE enote na fosilna goriva. Glede na strukturo izplačil so v prvem trimesečju 2025 prevladovale sončne elektrarne z 46% deležem, sledijo SPTE naprave na fosilna goriva z 19%, elektrarne na biomaso s 15%, bioplinske elektrarne z 14% in hidroelektrarne z 2% deležem vseh izplačanih podpor.

Vir: Borzen