Novica

Vlada določila besedilo spremenjenega Zakona o oskrbi s plini

⇒ Energetika ⇒ Predpisi SLO

Vlada RS je na 13. redni seji zaradi spremenjenih pogojev poslovanja plinskega gospodarstva in povečanih tveganj v dobavni verigi zemeljskega plina sprejela besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini. Novela zakona poleg dopolnitve nekaterih pojmov določa "nadomestno oskrbo s plinom", kadar odjemalec nenadoma ostane brez dobavitelja, "osnovno oskrbo s plinom" kot prostovoljno izbiro odjemalca za obvezno ponudbo dobavitelja ter obveznost nosilca bilančne skupine za zagotavljanje skladiščenje plina pred ogrevalnim obdobjem z določbami evropske uredbe.

Novela zakona dopolnjuje definicijo nekaterih pojmov, na primer pojem »gospodinjski odjemalec«. Doslej je prihajalo do poskusov različnih interpretacij, z novelo pa se jasneje določa meja predvidene letne porabe plina – 100.000 kWh. To je pomembno zaradi posebne obravnave pri dobaviteljih in posebnih pravicah za varstvo odjemalcev plina. V novelo zakona se ob tem dodajata dva nova pojma, in sicer »odjemalec osnovne oskrbe« ter »skupni gospodinjski odjemalec«.

»Odjemalec osnovne oskrbe« pomeni gospodinjskega odjemalca, malega poslovnega odjemalca in skupnega gospodinjskega odjemalca, ki je priključen na distribucijski sistem zemeljskega plina (na primer na toplarno). »Skupni gospodinjski odjemalec« medtem pomeni končnega gospodinjskega odjemalca, ki kupuje plin za oskrbo gospodinjstev preko posameznih in skupnih delov večstanovanjskih stavb s toploto preko skupne kurilne naprave v lasti ali solasti teh gospodinjstev (plinske peči v večstanovanjskih stavbah). Za potrebe te določbe se za končnega odjemalca ne šteje ponudnik daljinskega ogrevanja. S tem so iz pravice osnovne oskrbe izvzeti komercialni sistemi, kot so sistemi daljinskega ogrevanja, kjer je nabava plina kot energenta ena izmed ključnih poslovnih funkcij.

Zaradi zaostrenih pogojev poslovanja se lahko zgodi, da bi kateri od dobaviteljev prenehal poslovati oziroma bi bil v kratkem času izključen iz bilančne sheme. Za tak primer predlog novele zakona uvaja institut "nadomestne oskrbe s plinom", ki je namenjena nadomestitvi dobavitelja za primer, ko odjemalec osnovne oskrbe nenadoma ostane brez dobavitelja, ker ta ne izpolnjuje več pogojev za članstvo v bilančni shemi. V tem primeru se uvede nadomestna oskrba, ki je namenjena avtomatskemu prehodu odjemalca na distribucijskem sistemu od obstoječega dobavitelja, ki ne sme več opravljati naloge dobavitelja, na dobavitelja nadomestne oskrbe. Dobavitelja nadomestne oskrbe določi na podlagi izvedenega javnega poziva oziroma po uradni dolžnosti Agencija za energijo. Odjemalec nadomestne oskrbe najpozneje v dveh mesecih od začetka izvajanja nadomestne oskrbe sklene pogodbo o dobavi z novim dobaviteljem in o tem obvesti dobavitelja, ki mu nudi nadomestno oskrbo. Cena plina za nadomestno oskrbo je lahko višja od tržne cene za dobavo plina primerljivemu odjemalcu, ne sme pa presegati mejne nakupne cene plina na izravnalnem trgu, ki jo objavi operater prenosnega sistema, povečane za 25 %.

Za prostovoljo izbiro odjemalca je kot obvezna ponudba pri vseh dobaviteljih uvedena "osnovna oskrba s plini", do katere so upravičeni vsi odjemalci, zato jo morajo zagotavljati vsi dobavitelji za odjemalce osnovne oskrbe, ki nimajo ali ne morejo pridobiti dobavitelja. Ceno plina za osnovno oskrbo dobavitelj določi glede na značilnost odjema odjemalcev osnovne oskrbe in periodo obračuna, pri čemer cena plina za osnovno oskrbo ne sme presegati mejne oziroma glede na periodo obračuna povprečne mejne nakupne cene plina na izravnalnem trgu, ki jo objavi operater prenosnega sistema. Dobavitelj plina objavi ceno plina oziroma način izračuna cene plina za osnovno oskrbo vsaj na svoji spletni strani, lahko pa tudi v medijih.

S ciljem zapolnitve skladišč plina do začetka zime je Evropska komisija sprejela Uredbo 2022/1032/EU o skladiščenju plina, ki državam članicam brez skladišč na svojem ozemlju nalaga obveznost skladiščenja plina v drugih državah članicah do višine 15 % povprečne letne rabe plina. Predlog novele zakona nalaga obveznost nosilca bilančne skupine, ki dobavi plin v Republiko Slovenijo, da zagotovi skladiščenje plina v drugih državah članicah EU na dan 1. november v obsegu, ki je enak vsaj 15 % povprečne dobave plina te bilančne skupine končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji v zadnjih petih letih.

Novelacija zakona nenazadnje opredeljuje tudi enoten informacijski sistem, ki bo namenjen izmenjavi podatkov na trgu s plinom med operaterji sistemov in dobavitelji plina. Vzpostaviti, upravljati in vzdrževati ga mora operater prenosnega sistema. Enoten informacijski sistem mora poleg podatkov o odjemnih mestih, ki so potrebni za uspešno menjavo dobavitelja, vsebovati tudi podatke po odjemnih mestih potrebne za zagotavljanje zanesljive oskrbe s plinom, predvsem s podatki potrebnimi za obvladovanje morebitne krize. Dostop do informacijskega sistema morajo imeti tudi dostop morajo imeti tudi operaterji distribucijskih sistemov in dobavitelji za upravljanje s podatki njihovih odjemalcev.

Vir: MZI


© 2012 - 2022 Portal Energetika