Na Vlado Republike Slovenije sta bili 10. 1. 2011 naslovljeni vprašanji državnega svetnika dr. Janvita Goloba povezani z odločanjem o izgradnji bloka TEŠ 6. Vlada Republike Slovenije odgovarja:

1. Kako je bila sprejeta odločitev o začetku priprave 1,2 milijarde EUR vrednega projekta izgradnje nadomestnega Bloka 6 TEŠ?

Odločitev o izgradnji nadomestnega bloka (v nadaljevanju Blok) 6 v Termoelektrarni Šoštanj je bila sprejeta v naslednjih korakih:

• Skupščina družbe TEŠ je junija 2004 potrdila razvojni načrt družbe, ki je vključeval blok 6 z opombo, ki se glasi: »izgradnja kogeneracije in zamenjava blokov 1-3 z blokom 6 s 600 MW nista predvideni v razvojnem načrtu skupine HSE 2004-2013; odvisni sta od potreb po električni energiji in zagotovitve potrebnih virov financiranja.«
• Vlada RS je 7. 10. 2006 uvrstila Blok 6 z močjo 600 MW v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih,
• Skupščina HSE ( Vlada Republike Slovenije) je 7. 12. 2006 sprejela razvojni načrt družbe HSE, ki je vključeval tudi investicijo v blok TEŠ 6.

Za odločanje o projektu, je bila pomembna uvrstitev projekta TEŠ 6 v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih (NRP). Uvrstitev je potekala na naslednji način:

Na podlagi številnih sestankov v letih 2005 in 2006 pri predsedniku vlade so pristojna ministrstva Službi vlade za evropske zadeve in razvoj, ki je bila koordinator NRP, poslala nabor projektov za katera so menila, da gre za nacionalne prioritete. Ministrstvo za gospodarstvo (minister mag. Andrej Vizjak ter generalni direktor Direktorata za energijo dr. Igor Šalamun ter pred njim vršilec dolžnosti direktorja direktorata dr. Franc Žlahtič) so SVREZ-u, poslali nabor energetskih projektov, ki je poleg TEŠ 6 vključeval tudi drugi blok Nuklearne elektrarne Krško, skladišče zemeljskega plina v Posavju in ČHE Kozjak.

Vlada je za odpravo administrativnih ovir in podporo odvijanju projektov imenovala tudi projektne skupine sestavljene iz uradnikov in predstavnikov investitorjev.

Nabor energetskih projektov ni bil usklajen z Nacionalnim Energetskim Programom.

Resolucija o Nacionalnem Energetskem Programu (Res NEP), ki jo je sprejel Državni zbor 5.4. 2004 (Uradni list RS, št. 57/ 04), med razvojnimi prioritetami na področju proizvodnje električne energije ne omenja »nadomestnega bloka« TEŠ 6. V Res NEP je v TEŠ predvideno povečanje moči in izkoristka na bloku TEŠ4 in TEŠ5. Ravno tako Res NEP ne omenja izgradnje drugega bloka v NEK in skladišča plina v Posavju. Za energetske projekte uvrščene med NRP tudi ni bila opravljena celovita presoja vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu;CPVO), v skladu z direktivo 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje ter Uredbo o okoljskem poročilu in postopkih celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05), ki jo je potrebno opraviti za vsak program ali plan, ki ima znatne vplive na prostor in okolje.

1.1 Ali drži, kot je razumeti iz medijev, da je pogodbo podpisal direktor HSE, ki po lastnem priznanju ne pozna dobro jezika v katerem je bila pogodba napisana in ali je imel pred podpisom soglasje Nadzornega sveta HSE oz. vlade, kot edinega lastnika HSE? 

Pogodbo je podpisal dr. Uroš Rotnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj, parafirali pa so jo dr. Jože Zagožen, mag. Vilijem Pozeb in Bojan Brešar.

2. Ali je projekt gradnje Bloka 6 TEŠ res edina smotrna rešitev in najoptimalnejša varianta, če vemo da primeri iz drugih držav potrjujejo, da so možne tudi enakovredne cenejše rešitve s podobno obremenitvijo okolja in podobnim vplivom na zaposlenost?

Iskanje najoptimalnejših variant možnih projektnih rešitev na podlagi primerjave »stroškov in koristi« z upoštevanjem obremenjevanja okolja in prostora se običajno opravi na začetku odločanja o projektu. Investitor TEŠ, d. o. o., in HSE v času pred odločanjem o izgradnji Bloka 6 tudi nista izdelala študij o možnih alternativah ali tehnoloških alternativah z uporabo fosilnih energentov.

Umeščanje Bloka TEŠ 6 v prostor je z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) vodila Občina Šoštanj. Postopek CPVO, ki ga je vodilo Ministrstvo za okolje in prostor za ta projekt, je temeljil na predvideni tehnološki varianti in moči bloka 6 in »Okoljskem poročilu« za ta blok.

Zato je Vlada RS oziroma resorno ministrstvo, pristojno za energijo, naložila vodstvu družbe HSE, da razišče tudi alternativne možnosti nadaljevanja proizvodnje električne energije iz velenjskega lignita. Z rezultati teh študij oziroma z oceno možnih alternativ je HSE dolžan seznaniti Vlado RS.