Novica

Vlada odgovorila na poslansko pobudo glede šestega bloka TEŠ

⇒ Energetika ⇒ Splošno

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poslansko pobudo poslancev Državnega zbora Matevža Frangeža, dr. Luke Jurija, Dejana Levaniča in Melite Župevc za takojšen pristop k pripravi neodvisne študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj in ga poslala Državnemu zboru.

Na Vlado Republike Slovenije je bila februarja naslovljena pisna poslanska pobuda zgoraj navedenih poslancev za takojšen pristop k pripravi neodvisne študije o alternativah šestemu bloku Termoelektrarne Šoštanj. Pobuda temelji na dejstvih, da se v javnosti že nekaj mesecev pojavljajo zatrjevanja pristojnih na državni kot tudi lokalni ravni, predvsem pa s strani energetskih podjetij, da alternativ TEŠ 6 ni ali pa, da gre za slabe alternative, vendar takšnim argumentom ni mogoče pritrditi brez konkretnih podatkov in kakovostne primerjave med različnimi možnostmi. Pobudniki menijo, da alternative obstajajo tudi v različnih možnostih učinkovite izrabe obnovljivih virov v Sloveniji, in da je le s pomočjo konkretnih podatkov neodvisne študije o možnih alternativah šestemu bloku TEŠ mogoče ugotoviti, če je investicija v TEŠ 6 res smiselna. Dalje menijo, da gre za odločitev o energetski prihodnosti Slovenije, ki mora sloneti na razpršenih virih energije, predvsem obnovljivih virov ter jedrski energiji. Pobudniki so prepričani, da je mogoče 1,1 mrd € investicijskega denarja, namenjenega šestemu bloku TEŠ, racionalneje in gospodarneje naložiti, saj lahko ta investicijski potencial za obnovljive vire energije kombiniramo s potenciali javno zasebnega partnerstva in evropskih sredstev, s čimer bi z enako naložbo državne energetike dosegli najmanj trikrat višjo vsoto investicijske mase, kot jo bomo v primeru gradnje TEŠ 6. Po mnenju pobudnikov moramo v Sloveniji izrabiti vse možnosti za hiter in učinkovit prehod v nizkoogljično družbo, ki bo vir naše prihodnje konkurenčnosti.

 

Vlada Republike Slovenije podaja naslednji odgovor:
Odločitev o nadaljevanju izkoriščanja premoga na lokaciji Premogovnika Velenje in proizvodnji električne energije na lokaciji Termoelektrarne Šoštanj temelji na vrsti analiz, ki so bile opravljene že do leta 2002. Odločitev o izkoriščanju premoga na tem območju za proizvodnjo električne energije je bila zapisana v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP), ki jo je sprejel Državni zbor leta 2004. Resolucija je bila osnova za izdajo energetskega dovoljenja za to investicijo v letu 2006.
Projekt izgradnje Bloka 6 je uvrščen tudi v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (ReNRP), ki jo je Vlada RS novelirala v letu 2008 ter na ta način potrdila namero o nadaljevanju energetske dejavnosti na tej lokaciji. S tem je Blok 6 dobil status nadomestnega objekta obstoječih blokov na lokaciji Termoelektrarne Šoštanj.

V letu 2009 je Institut Jožef Stefan – Center za energetsko učinkovitost po naročilu Ministrstva za gospodarstvo izdelal Zeleno knjigo za Nacionalni energetski program Slovenije (ZK NEP), ki je posvetovalni dokument za javno obravnavo. Ta zajema tudi vse objekte, katerih izgradnja v državi se je že pričela in bodo v bodoče prispevali k oskrbi Republike Slovenije z energijo. 

 

V zadnjih treh letih je Ministrstvo za gospodarstvo izdelalo večje število analiz in ekspertiz s področja obnovljivih virov energije in soproizvodnje, ki so dostopne tudi na spletni strani. Te imajo namen poiskati vse potenciale v državi za proizvodnjo trajnostne obnovljive energije. V izdelavi je tudi Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020, katerega namen je izdelati podroben načrt doseganja nacionalnih ciljev na področju obnovljive energije.
Pobudo za izdelavo energetskih scenarijev, ki naj ne upoštevajo izgradnje Bloka 6, vlada ocenjuje kot nesmotrno z vidika postopka odločanja. Strateška odločitev je bila sprejeta kot je zgoraj navedeno v okviru ReNEP in ReNRP. Skladno s strateškimi smernicami so bila izdana vsa do sedaj zaprošena soglasja s strani države: energetsko dovoljenje v letu 2006 in okoljsko dovoljenje v letu 2009. Podjetniška odločitev je skladna s tem. Pogodba za dobavo opreme je bila podpisana leta 2008, investicija je v teku in v izvajanju. Ponovno odločanje bi imelo zelo negativen signal o stabilnosti poslovnega okolja v državi. 
Ključni izziv pri pripravi Nacionalnega energetskega programa (NEP) je prav preseganje problema neizvajanja ReNEP, saj se večina ključnih projektov v preteklosti ni realizirala prav zaradi nenehnega prelaganja odločanja. Soočamo se s strukturnimi zaostanki v energetiki, saj se praktično 20 let elektroenergetski sistem ni obnavljal. Dolgoletna relativno poceni energija v Republiki Sloveniji je tudi posledica izčrpavanja fizičnega premoženja in odsotnosti investicij v sektorju. 
Strateška presoja o nadaljnjem izkoriščanju in postopnem zapiranju Premogovnika Velenje do leta 2054 in s tem povezana investicija v TEŠ 6 je bila narejena tudi v okviru ZK NEP in pri oblikovanju scenarijev za NEP v pripravi. Ob upoštevanju ciljev zanesljivosti oskrbe, konkurenčnosti družbe, vplivov na okolje s poudarkom na podnebnih spremembah ter zagotavljanju socialne kohezivnosti je bilo nadaljnje izkoriščanje in projekt izgradnje nove enote v TEŠ uvrščen v vse scenarije, ki so v pripravi za NEP. 

Glede na predhodne strateške razmisleke so nove tri okoliščine:
- s 1. 1. 2016 bodo obstoječi termoenergetski objekti v Republiki Sloveniji okoljsko neustrezni zaradi strožjih predpisov za mejne koncentracije dušikovih oksidov iz velikih kurilnih naprav;
- gospodarska kriza in s tem povezano zmanjšanje porabe električne energije v državi ter nižje cene električne energije regiji;
- odločitve v okviru podnebno energetske politike EU.

 

Glavni strateški argument, zaradi katerega je projekt TEŠ 6 uvrščen v vse scenarije NEP:
1) Cilj Republike Slovenije je zagotavljati avtonomnost elektroenergetskega sistema za delovanje v kritičnih razmerah, zato so nujne zadostne proizvodne zmogljivosti v državi za obvladovanje ekonomskih pritiskov.
2) Cilj Republike Slovenije je še nadalje zagotavljati ustrezno diverzificirano in uravnoteženo mešanico virov za oskrbo z električno energijo. Danes proizvodnja električne energije v Republike Sloveniji sloni na treh virih: hidroenergiji, premogu in jedrski energiji, ki jih je potrebno nadalje ohraniti. Preostali obnovljivi viri energije – razen hidroenergije – kljub intenzivnemu spodbujanju srednjeročno še niso dovolj prodrli, da bi nadomestili enega od njih. 
3) Diverzifikacijo virov za proizvodnjo električne energije bo smotrno nadgraditi še s proizvodnjo električne energije iz zemeljskega plina, vendar pa je proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina zaenkrat manj konkurenčna. S tem je povečana tudi odvisnost od uvoza, kar je lahko v zimskih razmerah ob visoki porabi in nizki hidrologiji kritično, tako da ne glede na vidik konkurenčnosti ni smotrno v celoti nadomestiti proizvodnje iz premoga s proizvodnjo iz zemeljskega plina.
4) Območje velikosti enote je nad 400 MW, s čimer se zagotovi tehnološko ustrezen izkoristek proizvodnje (BAT – best available technology standard). Enota mora zagotavljati sekundarno regulacijo za sitem in mora biti pripravljena za zajem ogljika. Podrobnejša optimizacija velikosti in investicije je stvar podjetniškega odločanja, ki upošteva tudi proizvodnjo v Premogovniku Velenje.
5) Proizvodnja v TEŠ 6 pomeni dolgoročno stabilne cene proizvodnje. Glede na pričakovane cene na mednarodnih trgih bo konkurenčna, donosi pa predvidoma ne bodo veliki.
6) Za usklajevanje razvoja energetike s cilji države na področju preprečevanja podnebnih sprememb je za velike kurilne naprave ključen instrument trgovanje z emisijami v EU. Država formalno nacionalnih ciljev za naprave, ki so v trgovanju z emisijam, nima, saj je cilj oblikovan na ravni celotnega trga EU. V vsakem primeru pa je zaradi njegovega geostrateškega pomena ohranjanje Premogovnika Velenje potrebno uskladiti s podnebnimi cilji. 

Izdelava energetskega scenarija, ki ne upošteva TEŠ 6, je neracionalna tudi s stališča porabe proračunskega denarja. Vlada Republike Slovenije je namreč v tem času dolžna analizirati energetska stanja za prihodnja obdobja tako, da so upoštevana realna dejstva. Blok 6 TEŠ je strateško utemeljen in vsekakor realen projekt. 

 

Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja nov Nacionalni energetski program. Osnova za določanje nove strategije ravnanja z energijo za državo je nabor dolgoročnih energetskih bilanc, ki bodo variantno obravnavale porabo končne energije Republike Slovenije do leta 2030 in ustrezno pokrivanje potreb. Pri pripravi NEP so bile obdelane tri variante, in sicer:

 

Varianta 1
• intenzivna izraba obnovljivih virov energije in maksimalno angažiranje ukrepov za učinkovito rabo energije,
• izgradnja bloka 6 v TE Šoštanj (600 MW).

 

Varianta 2
• intenzivna izraba obnovljivih virov energije in maksimalno angažiranje ukrepov za učinkovito rabo energije
• izgradnja bloka 6 v TE Šoštanj (600 MW),
• izgradnja novega jedrskega bloka na lokaciji v Krškem (1000 ali 1600 MW).

 

Varianta 3
• intenzivna izraba obnovljivih virov energije in maksimalno angažiranje ukrepov za učinkovito rabo energije,
• izgradnja bloka 6 v TE Šoštanj (600 MW),
• izgradnja 2. novih plinskih blokov zmogljivosti 2x400 MW.

 

Za vse zgoraj omenjene variante bo izdelana celovita presoja vplivov na okolje skupaj z okoljskim poročilom. Celovita presoja vplivov za okolje bo skladno s predpisi upoštevala vse že zaključene postopke CPVO in postopke, ki so v teku. 

 

Vlada še pojasnjuje, da je na seji 18. marca 2010 v zvezi s projektom izgradnje bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj sprejela naslednje sklepe:
1. Vlada Republike Slovenije nalaga poslovodstvu Holdinga Slovenske elektrarne, d. o. o., da nosilec investicije bloka 6 Termoelektrarna Šoštanj, d.,o.,o., zaradi spremenjenih razmer na svetovnem trgu investicijske opreme poskuša doseči znižanje cen investicijske opreme. Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., naj o rezultatih pogajanj pisno obvesti Vlado Republike Slovenije. 
2. Vlada Republike Slovenije od poslovodstva družbe Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., zahteva, da četrtletno pisno poroča o poteku investicije Bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. 
3. Vlada Republike Slovenije od poslovodstva družbe Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., zahteva, da zagotovi večjo učinkovitost in preglednost upravljanja družb v okviru Skupine HSE in o sprejetih ukrepih v roku treh mesecev poroča Vladi Republike Slovenije. 
4. Vlada Republike Slovenije nalaga poslovodstvu in nadzornemu svetu Holdinga Slovenske elektrarne, d. o.o., da v roku treh mesecev pripravi revidirani Razvojni načrt skupine HSE 2010/2020 s pogledom do 2030.

 


© 2012 - 2021 Portal Energetika