Novica

Vlada odgovorila na poslansko vprašanje poslanca Franca Pukšiča v zvezi z lastninskim preoblikovanjem podjetja GEOPLIN, d.o.o.

Vlada RS je danes na redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Franca Pukšiča v zvezi z lastninskim preoblikovanjem podjetja GEOPLIN d.o.o. in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije.

Na poslansko vprašanje poslanca Franca Pukšiča, na katerih dejstvih in okoliščinah temelji ocena Vlade RS, da so državni organi (Ministrstvo za gospodarstvo, Družbeni pravobranilec RS, Državno pravobranilstvo RS, Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, Agencija RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij, Slovenska razvojna družba in Družba za svetovanje in upravljanje) storili vse, da bo podjetje GEOPLIN, d. o. o., izpolnilo svoje obveznosti iz predpisov in odločb s področja lastninskega preoblikovanja, vlada odgovarja:

Vlada je v prejšnjem odgovoru na poslansko vprašanje opisala potek postopkov v zvezi z lastninskim preoblikovanjem podjetja GEOPLIN, d. o. o. Kot je bilo navedeno, so v tej zvezi potekali različni sodni in upravni postopki na več stopnjah, v katerih so organi odločali na podlagi takrat veljavnih predpisov. Vse odločitve organov seveda niso bile v prid ugotovitvi, da se podjetje ni lastninilo v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij, kar pa je v veliki meri posledica tega, da so določeni zakoni prenehali veljati in so bili ukinjeni organi, ki so sodelovali v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij. Pri tem sta v prvi vrsti mišljeni Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo (APP) ter Agencija RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij (ARLPP).

Pomemben vpliv je imela predvsem ukinitev ARLPP, saj z njeno ukinitvijo ni bilo več organa, ki bi lahko ugotovil, ali je v podjetju ob vpisu v sodni register obstajal nelastninjeni družbeni kapital. V zvezi s postopkom revizije pri ARLPP je tekel postopek tako na Upravnem sodišču RS kot tudi pred Vrhovnim sodiščem RS. Vrhovno sodišče RS je v odgovoru Ministrstvu za pravosodje v zvezi s poslanskim vprašanjem navedlo, da je pritožbo tožnice C. P. in tožene stranke ARLPP prejelo dne 4. 10. 2001. Po navedbah Vrhovnega sodišča RS v spisih ni podatka o vloženih nadzorstvenih pritožbah, kot zatrjuje poslanec, ampak so bile podane le zahteve za prednostno obravnavo. Vrhovno sodišče RS je v omenjeni zadevi Upravnemu sodišču RS kot prvostopenjskemu sodišču leta 2004 vrnilo spis, da odloči o vstopu Družbenega pravobranilca RS kot intervenienta v postopek. Ko je Vrhovno sodišče RS prejelo vrnjene spise, je o pritožbah tožnice C. P. in ARLPP odločilo s sodbo z dne 25. 1. 2005 in sodbo Upravnega sodišča RS spremenilo tako, da je tožbo zavrglo. Ustavno sodišče RS je ustavno pritožbo C. P. vloženo zoper odločitev Vrhovnega sodišča RS zavrglo.

Po navedbah Okrožnega sodišča v Ljubljani je preoblikovanje PETROLA DO Zemeljski plin Ljubljana p.o. v d.o.o. in uskladitev samoupravnih splošnih aktov z Zakonom o podjetjih bilo vpisano v sodni register s sklepom z dne 4. 4. 1991 na podlagi 194/II člena Zakona o podjetjih in spremenjenega in dopolnjenega 36. člena Zakona o podjetjih, kateri se je glasil:«Ena ali več družbeno pravnih oseb lahko ustanovi delniško družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini.« Tako so se organizacije združenega dela lahko neposredno preoblikovale v d.o.o. Družbeniki so sredstva vložili na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev iz leta 1974. Z uveljavitvijo Zakona o podjetjih so se ta razmerja morala obravnavati v skladu z določbami 145.b člena Zakona o podjetjih. To izhaja tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, Cpg 813/90 z dne 14. 8. 1990. Tako so bili 4. 4. 1991 v sodni register vpisani znani lastniki, kar pomeni, da se Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij ni uporabljal za znane lastnike. Vsi nadaljnji vpisi pa se nanašajo le na spremembe družbenikov, deležev in zastopnikov. Okrožno sodišče v Ljubljani zaključuje, da so bili vpisi v sodni register opravljeni v skladu s takrat veljavno zakonodajo.

Glede navedbe poslanca, da se s podobnim ravnanjem sodišča srečamo tudi leta 2000, ko je sodišče odpravilo plombo po 50. členu ZLPP, ki je temeljila na zakonskih pooblastilih APP, pa Okrožno sodišče v Ljubljani odgovarja, da iz poslanskega vprašanja ni razvidno, katero sodišče bi naj opravilo blokado oz. plombo.

Vlada RS se strinja, da je bila ena od največjih napak v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja GEOPLIN, d. o. o., storjena s sprejetjem sklepa Nadzornega sveta SRD dne 1. 2. 2000, s katerim je le-ta ugotovil, da v podjetju ne obstaja družbeni kapital. NS SRD je odločitev sprejel na podlagi tedaj znanih in dostopnih podatkov. Da navedeni sklep ni temeljil na pravilno in zakonito ugotovljenem dejanskem stanju, je ugotovil Nadzorni svet družbe DSU, d. o. o., s sklepom z dne 13. 3. 2006. Na podlagi tega sklepa je lahko DSU, d. o. o., vložila tožbo zoper podjetje GEOPLIN, d. o. o., ki pa je bila na Okrožnem sodišču v Ljubljani zavrnjena, odločitev pa je potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani. Zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani je bila vložena revizija, o kateri pa po podatkih DSU še ni bilo odločeno.

Ker sta torej bila ukinjena dva upravna organa, ki sta imela največjo vlogo v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij, v upravnem postopku ni bilo več mogoče ugotoviti obstoja družbenega premoženja v podjetju, zato je DSU, d. o. o., izkoristila možnost vložitve tožbe v pravdnem postopku, vendar kot rečeno s tožbo ni uspela.

Neutemeljene so navedbe poslanca, da Vlada RS ni izpolnila svojih obveznosti iz tretjega odstavka 6. člena Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti SRD.  Kot je bilo navedeno v prejšnjem odgovoru na poslansko vprašanje, je pri Ministrstvu za gospodarstvo potekal postopek v zvezi s pritožbo zoper odločbo APP o prehodu družbenega premoženja na SRD, vendar so vse njegove odločitve bile na Upravnem sodišču RS razveljavljene in je na koncu bilo ministrstvo dolžno odločiti v skladu z napotili Upravnega sodišča RS. Kot rečeno, v upravnem postopku oškodovanja družbenega premoženja v lastninskem preoblikovanju podjetja GEOPLIN, d. o. o., ni več mogoče ugotoviti, saj ni več pristojnih organov niti zakonske podlage.

Napačne so navedbe poslanca, da Vladi RS ni poznan ključni razlog za »neuspešnost« zakonitega ravnanja APP oziroma za odpravo odločbe APP iz leta 1998 o prehodu družbenega kapitala podjetja GEOPLIN, d. o. o., na SRD. Ministrstvo za ekonomske odnose je namreč pritožbo podjetja zoper omenjeno odločbo APP zavrnilo in s tem odločbo potrdilo, vendar je moralo Ministrstvo za gospodarstvo ravnati skladno z navodilom Upravnega sodišča RS, da posebna odločba o prehodu družbenega kapitala na SRD ni potrebna, saj družbeni kapital preide na SRD po samem zakonu in za izdajo odločbe ni nobene pravne podlage. Zato navedbe poslanca, da je ključni razlog v tem, da APP v odločbo ni zapisala nominalne vrednosti družbenega kapitala na dan 1. 1. 1993 oz. 1. 8. 1998, niso pravilne.

Po navedbah Državnega pravobranilstva RS so neutemeljene tudi navedbe poslanca, da je generalni državni pravobranilec leta 2005 izdal interno navodilo, da se Državno pravobranilstvo RS ne bo aktivno vključevalo v upravne in sodne postopke, saj takšno dejstvo ne izhaja iz pregleda poročil, prav tako pa je pravobranilstvo vse zadeve, ki jih je obravnavalo v zvezi z lastninjenjem podjetja GEOPLIN, vodilo z vso skrbnostjo.

Poudariti pa je potrebno, da Vlada RS na postopke, ki so potekali pred raznimi sodišči in ostalimi državnimi organi, predvsem agencijami, ni imela in niti ni smela imeti nobenega vpliva. Zaradi ustavnega načela delitve oblasti Vlada RS in posamezna ministrstva niso mogla in seveda niso vplivala na reševanje posameznih zadev pred sodišči, še posebej ne na odločitve v teh zadevah. Takšno poseganje bi namreč bilo neustavno in nezakonito. Prav tako pa je nedopustno posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju njegove funkcije. Neodvisni pa sta bili pri svojem odločanju in vodenju postopkov tudi APP in ARLPP, saj tudi na njuno delovanje Vlada RS in posamezna ministrstva niso imeli nobenega vpliva, ker bi tudi takšno poseganje bilo nezakonito.

Kar pa se tiče morebitnega oškodovanja države na podlagi pravnomočne odločbe Ministrstva za gospodarstvo iz leta 1994, pa je najprej potrebno omeniti, da v tem primeru ne gre za oškodovanje, ki bi izhajalo iz lastninjenja na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ampak gre tu za delež na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah. V vprašanju poslanec pravilno ugotavlja, da je na verjeten obstoj tega oškodovanja prvi opozoril Družbeni pravobranilec RS. Na Ministrstvu za gospodarstvo so se s tem vprašanjem aktivno ukvarjali, pri čemer so prišli do zaključka, da bi bila edina možnost za ugotovitev oškodovanja vložitev tožbe. Vendar pa je glede na stališče Državnega pravobranilstva RS in tudi Ministrstva za gospodarstvo zelo malo možnosti, da bi bila tožba uspešna, pri čemer bi z neuspehom v pravdi državi nastali dodatni stroški.

 


© 2012 - 2024 Portal Energetika