Desetletni program ekološke sanacije rudarskih objektov in naprav za pridobivanje ogljikovodikov je sprejela Vlada republike Slovenije na seji 16. marca 2000. Financiranje je bilo v prvih letih zagotovljeno iz proračuna Republike Slovenije na osnovi 107. člena Zakona o rudarstvu, pozneje pa z 31. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o rudarstvu.

Vlada Republike Slovenije je ob načrtu ekološke sanacije rudarskih objektov in naprav v letu 2003 sprejela kriterij, da le ta ne vključuje njihove morebitne priprave za poznejšo uporabo, ampak vsebuje le nujne posege za zapiranje in ekološko sanacijo rudarskih objektov brez aktivnosti raziskovalnega in proizvodnega značaja. S sklepom Komisije za nadzor nad državnimi pomočmi v novembru 2003 je bilo v okviru odločanja o dopolnitvi in podaljšanju sheme dovoljeno, da se dinamika izvajana ekološke sanacije podaljša za eno leto oziroma do konca leta 2011, zaradi lažje zagotovitve sredstev.

Program, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela za leto 2009 je bil v  izveden v celoti,  vključujoč monitoring vpliva na okolje, ki ga povzroča izplačna jama vrtine Mrt-1 in izvajanje katerega je bilo naloženo z inšpekcijsko odločbo. Saniranih je bilo 14 opuščenih vrtin s pripadajočimi cevovodi in ostalimi rudarskimi objekti v skupni dolžini 3.880 metrov. Vrednostna realizacija sanacije vrtin prekoračuje planski obseg za 3 %, stroški sanacije cevovodov in ostalih rudarskih objektov pa izkazujejo prihranek, tako da je skupna realizacija na ravni planirane in tudi fizični cilji so doseženi.

Vsi sprejeti tehnični kriteriji in sprejete strokovne podlage pri odločanju o dovoljeni državni pomoči so bile upoštevane pri oblikovanju predloga načrta sanacije za leto 2010. Načrtuje se sanacija 13 opuščenih vrtin in pripadajočih cevovodov ter ostalih rudarskih objektov.