Novica

Vlada pozdravlja Energetski načrt za leto 2050

⇒ Energetika ⇒ Politika EU

Vlada je na današnji seji sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Energetski načrt za leto 2050 - 18597/11.


Predlog stališča Republike Slovenije se glasi:

  1. Republika Slovenija pozdravlja Energetski načrt 2050, ki predstavlja dobro podlago za nadaljnjo razpravo o dolgoročnem razvoju.
  2. Za stabilnost investicij je pomembno, da se na ravni EU čimprej dogovorimo za jasno strategijo do 2030, in da na podlagi poglobljenih analiz pripravimo jasen zakonodajni okvir. 
  3. Slovenija meni, da morajo biti cilji tehnološko nevtralni oz. da ne smejo preferirati posameznih tehnologij. 
  4. Pri določanju vmesnih ciljev je ključnega pomena tudi to, da bodo bremena sorazmerno porazdeljena. Analize Evropske komisije namreč kažejo, da bodo relativni stroški zmanjševanja emisij v Sloveniji med najvišjimi. 
  5. Slovenija opozarja, da je pri podrobni analizi možnosti dekarbonizacije proizvodnje električne energije potrebno upoštevati tudi nacionalne okoliščine glede velikosti nacionalnih sistemov, v katerih dekarbonizacija ne more potekati linearno temveč samo stopenjsko v skladu z investicijskimi cikli.
  6. Slovenija ocenjuje, da je uporaba fosilnih goriv v obdobju do intenzivne rabe obnovljivih virov energije smiselna, v kolikor gre za pomemben domač vir in s tem za energetsko zanesljivost, vendar pa je za to potrebna uporaba tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika. Slovenija zato meni, da je nujno spodbuditi in pospešiti razvoj teh tehnologij, saj današnje stanje še ne daje podlag, da bo tehnologija zajemanja in shranjevanja ogljika v letu 2030 res ekonomsko dostopna. Slovenija želi, da se bolj natančno opredeli scenarij, ko tehnologija zajemanja in shranjevanja ogljika ne bo tržno dostopna, in pa opredeli situacije, ko geološke razmere ne dopuščajo shranjevanja ogljika.
  7. V pogovorih o ciljih na področju obnovljive energije po letu 2020 je potrebno upoštevati nacionalne okoliščine in dejanske omejitve potencialov. Za Slovenijo je zelo pomembno, da se definira odnos do spodbud za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost. Politika do nacionalnih spodbud mora biti del zakonodajnega okvira do 2030, hkrati pa je potrebno doreči politiko, kako trajnostnim elektrarnam olajšati umeščanje v prostor.
  8. V okviru Načrta 2050 je potrebno večjo pozornost posvetiti tudi problemu odlivanja ogljika in v tem okviru vpliva na konkurenčnost energetsko intenzivne industrije.
  9. Slovenija ocenjuje, da so ekonomski inštrumenti, kot je CO2 dajatev in emisijski kuponi, ključnega pomena za prehod v nizkoogljično družbo. Cena emisijskih kuponov v okviru ETS ni dovolj stabilna, ta inštrument potrebuje uravnavanje, ki bo zagotavljalo, da bodo dolgoročne odločitve v nizkoogljične investicije stroškovno učinkovite. 
  10. S tržnimi inštrumenti je treba zagotoviti tudi sorazmerno obravnavo rabe nuklearne energije, tako da bo breme prehoda v nizkoogljično družbo med tehnologijami enakomerno porazdeljeno. To bi tudi pripomoglo k večji sprejemljivosti in upravičenosti rabe jedrske energije.
  11. Slovenija meni, da je potrebno za doseganje ambicioznih ciljev na področju spodbujanja obnovljive energije in energetske učinkovitosti tudi v naslednji finančni perspektivi 2014-2020 zagotoviti zadostna evropska sredstva.

V skladu s prvim odstavkom 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije je vlada predlog stališča Republike Slovenije poslala v odločanje Državnemu zboru Republike Slovenije.

 

Sporočilo za javnost Evropske komisije


Več o Energetskem načrtu 2050

 


© 2012 - 2022 Portal Energetika