Slovenija ima precej majhen jedrski program, ki obsega NEK, reaktorski infrastrukturni center IJS z raziskovalnim reaktorjem TRIGA Mark II, rudnik urana na Žirovskem vrhu v zapiranju in Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju. Pomembni pretekli ukrepi Vlade RS za varstvo delavcev, prebivalstva in okolja pred škodljivimi vplivi radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva so predvsem ustanovitev URSJV, URSVS, ARAO, Rudnika Žirovski vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, ter Sklada za financiranje razgradnje NEK.

Vladna politika na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom je zajeta v naslednjih dokumentih:

• Resoluciji o nacionalnem energetskem programu,
• Pogodbi med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo,
• Resoluciji o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom za obdobje 2006-2015,
• Resoluciji o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2013-2023.

Prvo nacionalno poročilo je pripravila Uprava RS za jedrsko varnost v sodelovanju z Upravo RS za varstvo pred sevanji, Nuklearno elektrarno Krško, Institutom "Jožef Stefan" in Agencijo za radioaktivne odpadke. Pri pripravi poročila se je kar najbolj upoštevala vsebina, ki je bila pripravljena v okviru poročanja po Skupni konvenciji o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter poročanja po Direktivi Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za varnost jedrskih objektov.

V nacionalnem poročilu je ocenjeno, da sta slovenska zakonodaja in praksa na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom v skladu z zahtevami iz direktive.

Vir: MOP