Novica

Vlada seznanjena z oceno vpliva deregulacije cen naftnih derivatov na javnofinančne prihodke

⇒ Energetika ⇒ Cene naftnih derivatov

Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila z oceno vpliva morebitne deregulacije cen naftnih derivatov na javnofinančne prihodke, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance na podlagi poročila o ekonomskih vidikih deregulacije Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj.

Ministrstvo za finance je pripravilo oceno vpliva deregulacije cen naftnih derivatov na javnofinančne prihodke, v kateri ocenjuje, da bi, na podlagi analize Urada za makroekonomske analize in razvoj ter na podlagi lastnih izračunov, deregulacija cen naftnih derivatov v Sloveniji vplivala na spremembo prodajnih cen naftnih derivatov ter količine prodanih naftnih derivatov, kar bi posledično zmanjšalo javnofinančne prihodke.

Analiza učinka deregulacije cen naftnih derivatov, preko spremembe marže distributerjev naftnih derivatov (distributerji) na javnofinančne prihodke, izkazuje zmanjšanje javnofinančnih prihodov. Vzrok za zmanjšanje javnofinančnih prihodkov bo povečanje marž distributerjev, kar bo vplivalo na cene in količine prodanih naftnih derivatov. Deregulacija cen naftnih derivatov bo onemogočala vladi izvajanje davčne politike, ki stabilizira količino prodanih naftnih derivatov v Sloveniji in blaži šoke gibanja cen nafte. Opravljena analiza kaže, da bo 1 % zvišanje cen naftnih derivatov znižalo količine prodanih naftnih derivatov za 0,3 % pri bencinu in od 1,3 do 1,5 % pri dizelskem gorivu.

Ocena vpliva morebitne deregulacije cen na javnofinančne prihodke temelji na podatkih dviga marže, ob deregulaciji cen dizelskega goriva v Sloveniji od leta 2001 do 2003, dviga marže po deregulaciji cen naftnih derivatov na Hrvaškem in na podlagi ocen elastičnosti povpraševanja po pogonskih gorivih, ki smo jih ocenili na MF ter na podlagi ocen UMAR.

Ocenjujemo, da se bodo povprečne marže za bencin dvignile za 15 % do 50 %, povprečne marže za dizelsko gorivo pa za 45 % do 80 %.

Drobnoprodajne cene bi se ob navedenem dvigu marže, ob upoštevanju strukture cene bencina in dizelskega goriva, ki velja na dan 18. 12. 2015, pri bencinu zvišale za 1,3 % do 4,3 % ter pri dizelskem gorivu za 4,1 % do 7,2 %.

Ob ocenjeni cenovni elastičnosti povpraševanja, ki je za bencin -0,3 in za dizelsko gorivo od -1,3 do -1,5, ocenjujemo da bi navedeni dvig drobnoprodajne cene vplival na znižanje prodanih količin bencina od 0,4 % do 1,3 % ter dizelskega goriva od 6,1 % do 9,4 %.

Posledično bi se zaradi nižjih količin prodanih naftnih derivatov znižali javnofinančni prihodki od 39,5 mio EUR do 59 mio EUR letno. Znižanje bi bilo v veliki meri na račun znižanja prodanih količin pri dizelskem gorivu, saj je ocena, da pri bencinu višji DDV zaradi zvišanja marže skoraj v celoti nadomesti znižanje ostalih javnofinančnih prihodkov zaradi nižjih količin.

Ocenjena sprememba marže bi distributerjem povišala prihodke iz naslova marž od 41 do 83 mio EUR.

Predlog popolne deregulacije cen naftnih derivatov, zaradi občutnega vpliva na javnofinančne prihodke, ni sprejemljiv. Potrebno bi bilo oblikovati in preučiti druge rešitve deregulacije cen, ki ne bi vplivale na stabilnost javnofinančnih prihodkov.

Vir: MF


© 2012 - 2021 Portal Energetika