Novica

Vlada sprejela Nacionalni reformni program 2012 – 2013

⇒ Energetika ⇒ Politika EU

Vlada RS je na današnji 10. redni seji sprejela Nacionalni reformni program 2012 – 2013 in pooblašča Ministrstvo za finance, da ga posreduje Evropski komisiji. Načrt reform in ukrepov za področje energetike je zajet pod poglavjem trajnostna rast, kjer je predvideno izpolnjevanje nacionalnih podnebno-energetskih ciljev v okviru EU »20/20/20« do leta

2020.


Nacionalni reformni program (NRP) morajo države članice kot del evropskega semestra predložiti Evropski komisiji (EK) do 15. aprila letos. Komisija je pripravila podrobna navodila za pripravo Nacionalnih reformnih programov, v katerih predpisuje obvezne elemente in poudarke. Nacionalni reformni program Slovenije 2012 – 2013 vsebuje načrtovane ukrepe, ki so skladni z omejitvami na podlagi ciljev javnofinančne konsolidacije in rebalansa proračuna za leto 2012. Ukrepi upoštevajo tudi prioritete, sprejete v Letnem pregledu rasti 2012 na ravni EU in odgovarjajo na specifična priporočila državi (sprejeta na Evropskem svetu junija 2011). Poleg tega tudi neposredno prispevajo k doseganju nacionalnih ciljev EU2020 (sprejetih na ministrski ravni aprila 2010) ter k doseganju zavez pakta Evro plus. Poleg tega vsebuje NRP tudi ključne strukturne ukrepe za spodbudo gospodarske rasti in za doseganje ciljnega javno finančnega primanjkljaja ter makroekonomski scenarij, usklajen s predpostavkami v Programu stabilnosti.

 
Načrt reform in ukrepov za področje energetike je zajeti pod poglavjem trajnostna rast, kjer je predvideno izpolnjevanje naslednjih nacionalnih podnebno-energetskih ciljev v okviru EU »20/20/20« do leta 2020:

  • znižanje emisij za 6 %: leta 2010 so bile emisije toplogrednih plinov za 2 % nižje glede na leto 2005 (cilj do leta 2020 je opredeljen glede na emisije iz leta 2005, leto 1986 pa je izhodiščno leto za cilje, določene v Kjotskem protokolu),
  • povečanje učinkovite rabe energije (nacionalni cilji še niso dogovorjeni): v letu 2010 2,8 % manj porabe končne energije glede na leto 2005.
  • povišanje deleža obnovljivih virov energije v končni rabi na 25 %: leta 2010 je ta delež znašal 19,8 %.


Ukrepi v podporo trajnostni rasti

Slovenija se je predvsem zaradi nizke gospodarske aktivnosti in s tem povezanimi nižjimi izpusti uspela približati mednarodnim zavezam energetsko-podnebnega paketa z usmeritvijo v povečanje samooskrbe z energijo iz OVE in znižanje emisij TGP. Cilju 9 % prihranka končne energije do leta 2016 se približuje, čeprav se je energetska intenzivnost gospodarstva v primerjavi z letom 2008 povečala. Znižanje zunanjetrgovinskih blagovnih tokov in počasno okrevanje po letu 2009 ter visoka cena nafte in naftnih derivatov vpliva na nižjo porabo tekočih goriv, ki se je zmanjšala za 13 % med 2008 in 2011. K temu pripomore tudi ohranjanje višine trošarine na gorivo namesto prejšnjega kompenziranja višjih cen nafte z nižjimi trošarinami. Končna cena kurilnega olja se postopno približuje ceni dizla.

 

Odgovorna samooskrba z energijo
Sheme podpor za obnovljive vire energije dajejo dobre rezultate, vendar bodo prenovljene tako, da bo zagotovljeno optimalno razmerje glede na učinkovitost podpor, ter da bo dodatno spodbujen interes zasebnega kapitala, zlasti za tiste vire, ki so bili doslej neustrezno raziskani in izkoriščeni, predvsem za geotermalne vire, energijo lesa in vetra. Ob uspešnem izvajanju shem za povečanje energetske učinkovitosti bo posebej pospešila programe energetske sanacije stavb javnega sektorja. V letu 2012 veliki distributerji začenjajo izvajati svoje programe, s katerimi bodo dosegli obvezen prihranek z ukrepi, ki jih spodbujajo s sredstvi, zbranimi iz dodatka/prispevka URE. Prenovljen Nacionalni energetski program (NEP) je pripravljen, leta 2011 se je končala tudi javna razprava, pričakuje se nova inačica. NEP sledi ciljem in zavezam podnebno-energetskega paketa in vključuje scenarije za doseganje ciljev ob predpostavki, da je treba izvesti komplementarne ukrepe z zeleno javnofinančno reformo in spodbujanjem raziskav in razvoja. Posebna pozornost bo namenjena tehnološkemu razvoju v panogah, kjer ima Slovenija prednosti (vodna, lesna, geotermalna, učinkovita
raba energije) in dobro zaledje skupin za raziskave in razvoj za dolgoročno globalno konkurenčnost.

 

V prilogi dokumenta sta po navodilih Evropske komisije tabeli, v katerih je potrebno poročati o ukrepih iz NRP 2011 – 2012 oziroma navesti konkretne načrtovane in že izpeljane ukrepe, ki odgovarjajo na specifična priporočila Evropske komisije.

 

Nacionalni reformni program 2012-2013
Tabela 1: Standardna tabela za ocenjevanje specifičnih priporočil in makrostrukturnih ukrepov v NRP
Tabela 2: Poročilo o ukrepih za doseganje ciljev EU 2020 in drugih zavez


© 2012 - 2021 Portal Energetika