Novica

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s hitrimi električnimi polnilnicami

⇒ Energetika ⇒ Energetska infrastruktura

Vlada RS je na današnji 169. seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca dr. Francka Trčka v zvezi s hitrimi električnimi polnilnicami in ga poslala Državnemu zboru RS. Vlada odgovarja, da je na avtocestnem križu RS 26 hitrih polnilnic za električna vozila. Vzpostavljene so bile v letu 2015 v okviru projekta Srednjeevropski zeleni koridorji (CEGC), ko je bilo v Avstriji, na Slovaškem, v Nemčiji, na Hrvaškem in v Sloveniji skupaj postavljenih 115 hitrih polnilnih postaj. Hitre polnilnice na slovenskem avtocestnem križu so bile postavljene na vsakih 50 km in pokrivajo celotno avtocestno omrežje v Sloveniji.

Na eni polnilnici se lahko hkrati polnita dve električni vozili. To pomeni sočasno polnjenje 52 električnih vozil na vseh hitrih polnilnicah na slovenskem avtocestnem križu. Uporabnikom električnih vozil hitre polnilnice omogočajo polnjenje z močjo 50 kW DC in hkrati 43 kW AC.

Hitre polnilnice imajo nadstandardno tehnologijo, kar pomeni, da je zagotovljena kompatibilnost z večino električnih vozil na trgu. Vse polnilnice skupaj predstavljajo eno povezljivo omrežje. Pri vzpostavitvi javne infrastrukture za hitro polnjenje električnih vozil je tako narejen pomemben korak k lažji odločitvi voznikov za prehod na električna vozila.

Na vprašanje, koliko vozil se lahko napolni v 24 urah, vlada odgovarja, da je to odvisno od odločitve uporabnikov električnih vozil, za koliko želijo napolniti avtomobilsko baterijo in koliko časa imajo za to na voljo. Ob predpostavkah, da je povprečni čas polnjenja na vseh hitrih polnilnicah na slovenskem avtocestnem križu 22 minut in da ima dan 1.440 minut, da bi preklop na polnjenje drugega vozila bil vedno takojšen in da bi vsa vozila polnila enak čas, potem bi na eni hitri polnilnici ob sočasnem polnjenju bilo napolnjenih 130 električnih vozil. To pomeni, da bi se lahko na dan (upoštevan je čas med 6.00 do 22.00) napolnilo 2.250 električnih vozil na vseh hitrih polnilnicah na slovenskem avtocestnem križu. Pri tem smo predpostavili tudi, da je električno omrežje, na katerem se nahajajo te polnilnice, ves čas pod nemotenim napajanjem.

Od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2017 je bilo na omenjenem omrežju opravljenih 18.225 polnjenj. Praktično vse polnitve (98 %) so bile z vozili, za katere so lastniki za plačilo storitve uporabili eno od kartic, ki so v uporabi v RS. Dobra 2 % polnitev so opravili vozniki iz tujine, ki so se na polnilnicah identificirali s karticami tujih ponudnikov storitev polnjenja (npr. avstrijski Smatrics, slovaški GreenWay itd.).

V matičnem registru vozil in listin je bilo konec lanskega leta 786 baterijskih vozil na električni pogon kategorije M1 (osebna vozila) in 86 baterijskih vozil na električni pogon kategorije N1 (lahka tovorna vozila). Na podlagi analize, ki je bila narejena za pripravo Strategije za alternativna goriva in podatkih o številu prvič registriranih vozil v letu 2017, je bilo 31. 12. 2017 v Sloveniji dejansko 1.260 vozil na električni pogon, če se upošteva širša opredelitev, ki upošteva tudi število priključnih hibridov in vozil s podaljševalnikom dosega. Med vozili na električni pogon kategorije M1 so imele fizične osebe registriranih 381 vozil (48,5%), pravne osebe pa 405 vozil (51,5%). Ministrstva in organi v sestavi so imeli 31. 12. 2017 registriranih 6 vozil na električni pogon. Njihovo število se bo v letu 2018 povečalo, saj je bil v letu 2017 uspešno izpeljan postopek skupnega javnega naročanja, na podlagi katerega bo v letu 2018 dobavljenih 24 vozil na električni pogon. Javni sektor (lokalne skupnosti, javna podjetja, javni zavodi) je imel 31. 12. 2017 registriranih 29 baterijskih vozil na električni pogon.

V državni upravi pa poteka tudi projekt souporabe električnih vozil. Februarja 2017 sta Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za javno upravo podpisali pogodbo s podjetjem Avant Car o souporabi električnih vozil »Avant2Go«. Sistem uporabnikom omogoča možnost enostavne rezervacije najema električnih vozil. Ta so tehnološko napredna, brez škodljivih izpustov, trajnostni vidik pa je dodatno poudarjen z uporabo električne energije. S pilotnim projektom smo stopili korak naprej in kot ena prvih držav na svetu vpeljujemo sodobno storitev, ki izhaja iz modela delitvene ekonomije in temelji na slovenskem znanju, obenem pa se umešča v iniciativo Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi. Gre za korak naprej k trajnostni mobilnosti in prehodu v nizkoogljično družbo.

Vir: MzI


© 2012 - 2021 Portal Energetika