Novica

Vlada sprostila cene naftnih derivatov na avtocestah in hitrih cestah

⇒ Energetika ⇒ Cene naftnih derivatov

Vlada RS je na ponedeljkovi dopisni seji sprejela Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, s katero se iz regulacije izvzema določanje cen naftnih derivatov, ki se prodajajo na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah. S tem se je začela druga faza deregulacije cen naftnih derivatov.

S sprostitvijo cen bodo krajše potegnili potrošniki, ki bodo na avtocestah in hitrih cestah za gorivo plačevali več.

Ker se je veljavnost obstoječe Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov iztekla, je Vlada RS izdala novo Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov (Ur. l. RS št. 69/2016), ki je objavljena v današnjem Uradnem listu RS.

Uredba določa mehanizem reguliranega oblikovanja cen 95-oktanskega neosvinčenega motornega bencina (NMB 95) in dizelskega goriva, sestavine, ki jih morajo upoštevati distributerji, in merila, po katerih se morajo oblikovati cene ali njihove sestavine. V uredbi je predpisana metodologija oblikovanja cen, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu (Vir: PLATT'S European Marketscan) in gibanju tečaja USD/EUR. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij, kar je glede na izsledke opravljenih študij najoptimalnejši časovni okvir za oblikovanje cen naftnih derivatov v Sloveniji. Marži distributerjev se ne spreminjata. Tako najvišja višina marže za 95-oktanski bencin znaša 0,08701 evra, za dizel pa 0,08158 evra za liter.

Določila uredbe pa ne veljajo in se ne uporabljajo za oblikovanje cen NMB 95 in dizelskega goriva, ki se prodajata na servisnih prometnih površinah avtocest in hitrih cestah. Za avtoceste in hitre ceste se štejejo ceste, kot jih določa Uredba o kategorizaciji državnih cest (Ur. l. RS, št. 102/12, 35/15, 78/15 in 21/16).

Spomnimo, da se je prva faza deregulacije cen naftnih derivatov začela 9. aprila 2016, ko so bile popolnoma sproščene cene 98- in več-oktanskega neosvinčenega motornega bencina (NMB 98) in ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO) na vseh prodajnih mestih v državi. V praksi je to pomenilo, da so se maloprodajne cene obeh derivatov postopoma povišale in so bile na nekaterih prodajnih mestih na avtocestah višje tudi do 3 %, kot bi znašale, če bi še naprej ostale pod regulacijo države.

Z uveljavitvijo nove uredbe se bodo na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah, kjer so že sedaj bile maloprodajne cene NMB 98 višje, prosto določale marže dobaviteljev za NMB 95 in dizelsko gorivo. V kolikor se bi marže, ki so bile dosedaj daleč pod primerljivimi s sosednjimi državami in povprečjem EU, na teh lokacijah podvojile, bi se (ob nespremenjenih ostalih elementih v trenutni strukturi cene) končna maloprodajna cena NMB 95 povišala za8,6 %, maloprodajna cena dizelskega goriva pa za 8,8 %. 50-litrski rezervoar goriva bi tako lahko bil v povprečju dražji od 5,0 do 5,3 evra.

Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), ki zastopa interese trgovcev z naftnimi derivati, je takoj pozdravila odločitev o liberalizaciji cen pogonskih goriv na avtocestnem križu in hitrih cestah. Na TZS od vlade v nadaljevanju pričakujejo popolno liberalizacijo cen pogonskih goriv, kot velja že v ostalih državah članicah EU.

Nasprotno so na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) glede liberalizacije zadržani, saj menijo, da bosta zaradi zasičenosti trga in premajhni konkurenci, dva največja trgovca izkoristila svoj položaj in podražila cene. Na GZS bodo zato pozorno spremljali gibanje liberaliziranih cen in v kolikor bo prišlo do izrazitih podražitev, bodo od pristojnih zahtevali, da sprejejo odgovornost za nastale razmere, ki bi povečale breme gospodarstvu in potrošnikom.

Država še vedno ne razpolaga z informacijsko rešitvijo, ki bi na enem mestu omogočalatransparenten pregled nad maloprodajnimi cenami naftnih derivatov na vseh lokacijah prodajnih mest v državi v realnem času, kot imajo urejene sosednje države. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo implementacijo podobne spletne rešitve sicer obljublja za naslednjo leto. Posledično je zaradi nerazpolaganja s podatki na celotnem maloprodajnem trgu v Sloveniji onemogočeno učinkovito spremljanje in nadzor delovanja trga, vključno z ugotavljanjem morebitne zlorabe prevladujočega položaja največjih ponudnikov na trgu s strani pristojnega organa.

Spreminjanje liberaliziranih cen v Sloveniji tudi ni časovno omejeno, kar v teoriji pomeni, da bodo lahko ponudniki cene spreminjali tudi večkrat na dan. V sosednjih državah so to uredili s predpisom, ki med drugim predpisuje natančno uro, do katere je dnevno mogoče povišati maloprodajne cene na bencinskih servisih, vsako spremembo cen pa je potrebno tudi takoj sporočiti pristojnemu organu, ki nadzoruje trg.

Vir: STA, MGRT, MZI


© 2012 - 2020 Portal Energetika