Novica

Vlada zavrnila očitek o razprodaji dela slovenske energetike

⇒ Energetika ⇒ Splošno

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jožeta Velikonje v zvezi z razprodajo podjetij v večinski državni lasti v energetskem sektorju.

110 kV omrežje Kleče pri Ljubljani

Vlada RS zavrača navajanja poslanca, da se je Vlada RS odločila za razprodajo dela slovenske energetike. Ravnanje Vlade RS je usmerjeno v zavarovanje strateških interesov države v posameznih energetskih podjetjih, kjer želi opredeliti spodnjo mejo večinskega oz. kontrolnega deleža, kot sledi:

 

 

PODJETJE

CILJNI DELEŽ

SODO, d.o.o.

100%

Elektro - Slovenija, d. o. o.

100%

Elektro Celje, d. d.

75%+1 delnica

Elektro Gorenjska, d. d.

75%+1 delnica

Elektro Ljubljana, d. d.

75%+1 delnica

Elektro Maribor, d. d.

75%+1 delnica

Elektro Primorska, d. d.

75%+1 delnica

Holding Slovenske elektrarne d.o.o.

50%+1 delnica

GEN energija, d.o.o.

50%+1 delnica

Geoplin d.o.o. Ljubljana

25%+1 delnica

Borzen, d.o.o.

100%


Slovenija želi izboljšati upravljanje z državnim premoženjem. Vlada RS meni, da je sprejem Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH) del celovitega nujnega paketa reform za stabilizacijo javnih financ.

Ministrstvo za finance ter Ministrstvo za infrastrukturo in prostor sta s sindikatom delavcev energetike vodila pogovore na način, da se uredijo odprta vprašanja in odpravijo dvomi, zaradi katerih je Sindikat delavcev energetike vložil pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma glede ZSDH.

Vlada RS se je na 38. dopisni seji dne 30. 10. 2012 seznanila s predlogom in z vsebino dogovora soglaša.

Vlada RS odločno zavrača očitke, da naj bi pri podpisu dogovora prišlo do prekoračitve pooblastil, saj sta se ministra zavezala, da bosta predlagala določene rešitve tekom postopka priprave in medresorskega usklajevanja aktov, ki bodo izdani na podlagi ZSDH. Tako predlagane rešitve (npr. ciljni deleži) mora v nadaljnjem koraku potrditi Vlada RS, v končni fazi pa tudi Državni zbor RS, iz česar izhaja, da ministrstvi nista prekoračili pristojnosti, saj bo v prihodnjih korakih upoštevan postopek sprejemanja temeljnih aktov upravljanja državnih naložb, kot ga določa ZSDH. Seveda pa v primeru, da ne bo prišlo do uveljavitve ZSDH, ne more priti tudi do uveljavitve zavez iz dogovora, saj le-ta temelji na rešitvah, kot jih predvideva ZSDH.

Dogovor je bil oblikovan na podlagi upoštevanja dejstva, da lahko ministrstvi le predlagata rešitve, končno pristojnost odločitve o vsebini aktov upravljanja pa ima Državni zbor RS. V celotnem dogovoru je poudarjeno, da si bosta ministrstvi za uresničevanje dogovora prizadevali »v skladu s svojimi pristojnostmi, ki jih imata na voljo.


© 2012 - 2024 Portal Energetika