Portorož je 6. in 7. novembra 2013 v organizaciji Društva informatikov energetike Slovenije gostil šesto posvetovanje o informatiki v energetiki Slovenije (PIES), ki so se ga udeležili številni strokovnjaki s področja informacijsko komunikacijskih tehnologij na področju energetike. Posvetovanje je izvrstna priložnost za seznanjanje s stanjem in novimi trendi na tem področju ter izmenjavo znanj in izkušenj.

»PIES ste vi, informacijski strokovnjaki in uporabniki informacijskih storitev. Vaši prispevki in mnenja se preko PIES-a slišijo tudi izven ozkega strokovnega kroga, slišijo pa se tudi med odločevalci in regulatornimi organi,« je ob koncu povedal Miran Novak, sopredsedujoči programskega odbora Posvetovanja PIES.

»Pametna omrežja so eden od poudarjenih sklopov v sekcijah, na posvetu imamo štiri sekcije in v praksi že imamo nekaj pozitivnih premikov. Toda v Sloveniji na tem področju zaostajamo z naložbami – seveda zaradi krize, še bolj pa zaradi nesrečnih preteklih napihnjenih naložb v energetiki,« je že na uvodnem dnevu poudaril Rok Rupnik, predsednik slovenskega Društva informatikov v energetiki. Ključ do uspeha v konceptu pametnih omrežij je torej sočasna izraba najnovejših tehnologij in rešitev, kar zahteva učinkovito izmenjevanje informacij med različnimi pametnimi napravami in informacijskimi sistemi znotraj podjetja, kot tudi izmenjavo podatkov med podjetji, ki nastopajo na energetskem trgu. »To vsekakor nakazuje na pomen ITK v pametih omrežjih,« je še izpostavil Rupnik, ki se boji, da je zaostanek Slovenije, ki premalo vlaga v infrastrukturo pametnih omrežij.

V zaključku prvega dne je potekala okrogla miza na temo »Črpanje EU sredstev za področje IT v energetiki«, kjer so sogovorniki izmenjali izkušnje iz 7. Okvirnega programa. Nacionalna kontaktna točka in članica programskega odbora za Obzorje 2020 – področje energija Milena Černilogar - Radež iz Ministrstva za infrastrukturo in prostor je podala informacije o možnostih financiranja ukrepov s področja energije in informacijsko komunikacijskih tehnologij na področju energije preko razpisov iz programa Obzorje 2020. Udeleženci so se strinjali, da je v novi finančni perspektivi potrebno poiskati dodatne možnosti za sodelovanje in aktivnejšo vlogo slovenskih organizacij kot prijaviteljic projektov kot vodje konzorcija.

Poročila o varnostnih dogodkih kažejo na porast napadov na informacijske sisteme na področju energetike, med katerimi je žal nekaj tudi uspešnih. »To nakazuje na dejstvo, da bo varnost v pametnih omrežjih še pomembnejša kot varnost omrežij podjetij, saj je potencialna škoda vdora lahko zelo velika za celotno družbo in gospodarstvo,« so izpostavili problematiko gostujoči predavatelji, ki se zavedajo resnosti tega problema.

Obenem smo na drugi strani videli odličen primer delovanja sistema, ki sta ga razvila EIMV in Bintegra, in sicer za ugotavljanje meja obratovanja (SUMO). Gre za moderen informacijski sistem za podporo sprotnim odločitvam v obratovanju elektroenergetskega prenosnega sistema. »Preko vizualizacijskega orodja ODIN omogoča operaterjem v centru vodenja vpogled v trenutno obremenljivost daljnovodov in obremenljivost v bližnji prihodnosti – do tri ure vnaprej,« so na združenem predavanju pojasnili strokovnjaki.

Laboratorij za kognitivno modeliranje iz Fakultete za računalništvo in informatiko je predstavil potenciale uporabe metod prediktivne analitike v energetiki. Predstavljeni pa so bili tudi različni primeri uporabe mobilnih aplikacij in različnih mobilnih naprav v energetiki. Posebej je bilo poudarjeno, da energetska podjetja potrebujejo centraliziran sistem za upravljanje z mobilnimi napravami.

Letos je bil opazen tudi porast udeležencev iz plinskega sektorja, pa tudi v komunalni energetiki so nas opazili, tako da pričakujemo, da se bodo v prihodnje še bolj številčno udeleževali Posvetovanja, saj obstaja v procesu deregulacije distribucije plina precej vzporednic s potjo, ki so jo že prehodili distributerji električne energije. Na predlog partnerjev, ki delujejo na trgu z električno energijo in plinom, je bil pripravljen in predstavljen tudi demonstracijski projekt PERUN PLIN, ki je nastal v sodelovanju med SODO d.o.o. in Informatiko d.d. in v sklopu katerega je bilo lepo nakazano, kaj vse bi bilo potrebno storiti s strani večih deležnikov, da bi demonstracijski projekt po odločitvi končno lahko spremenili tudi v delujočega.