Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št. 114/09) – Uredba o prihrankih – določa, da se sredstva za financiranje programov za izboljšanje energetske učinkovitosti zbirajo iz prispevka in dodatkov, ki jih končni odjemalci plačujejo dobaviteljem. Višina prispevka in dodatkov je določena v prilogi uredbe. Prispevek se plačuje za električno energijo, dodatek pa za toploto iz sistemov daljinskega ogrevanja, kurilno olje, utekočinjen naftni plin bencin in dizel. Višina prispevka je določena v € centih na enoto, ki je običajna za navajanje količine posamezne vrste energije oziroma goriva in se v izhodiščnem letu 2010 preračunano na enako enoto giblje med 0,20 do 1,03 €/MWh. 

Uredba določa prispevek oziroma dodatek za tri leta, in sicer:

Najnižji je dodatek za dizelsko gorivo, najvišji pa je dodatek za kurilno olje. 

Višina prispevka in dodatkov se bo vsako leto povečevala. Zaenkrat je predvideno letno povečevanje dodatkov k ceni utekočinjenega naftnega plina in kurilnega olja. Razlog za povečevanje dodatkov za fosilna goriv, ki se uporabljajo za ogrevanje, je, da bo v bilanci oskrbe RS z energijo do leta 2020 treba fosilna goriva za ogrevanje praktično opustiti, saj bomo le tako lahko dosegli cilje s področja obnovljivih virov energije in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Izjema je zemeljski plin, ki se uporablja v soproizvodnji toplote in električne energije. Kurilno olje bo potrebno nadomestiti z ekološko primernejšimi načini oziroma gorivi, to je predvsem toplota iz sistemov daljinskega ogrevanja in iz lesne biomase ter drugih obnovljivih virov.

Sredstva, zbrana iz dodatka k ceni toplote in goriv, bodo porabljena za ukrepe povečevanja energetske učinkovitosti, kot so: celovita energetska sanacija stanovanjskih stavb ter zamenjava peči na kurilno olje in utekočinjen naftni plin z napravami na obnovljive vire energije (kotli na lesno biomaso, sončni kolektorji in toplotne črpalke).

Energetski zakon, ki je podlaga za Uredbo o prihrankih, določa, da morajo veliki zavezanci, to so veliki dobavitelji energije in goriv, pripraviti in izvajati programe energetske učinkovitosti pri končnih odjemalcih energije. V imenu malih zavezancev in tistih velikih zavezancev, ki sami ne izvajajo programov, pa programe izvaja Eko sklad.

Iz analize programa energetske učinkovitost v stavbah v vrednosti 11,5 mio EUR, ki ga je Eko sklad izvajal v letu 2009, izhajajo naslednji rezultati: na razpis je prispelo 7.080 vlog, dodeljenih je bilo 11,333 mio EUR, povprečna subvencija je znašala 1.600 EUR.

Vgrajenih je bilo 23.839 m2 sprejemnikov sončne energije (sončni kolektorji za pripravo tople vode) in za 18.293 kW kurilnih naprave na lesno biomaso, zamenjanih je bilo 33.258 m2 zunanjega stavbnega pohištva ter izoliranih 95.036 m2 fasad. Poleg tega je bilo novo zgrajenih za 36.878 m2 novih nizkoenergijskih in pasivnih hiš, obnovljenih pa za 36.195 m2. 

Delovna mesta
Izvedba navedenih ukrepov je samo v fazi montaže opreme in materialov zaposlila 480 ljudi za celo leto. Pri tem število delovnih mest za proizvodnjo opreme in materialov ni vključeno.

Privarčevanje energije
Navedeni ukrepi bodo po izvedbi, to je že v letu 2010 in v naslednjih letih, privarčevali 46.547 MWh energije letno oziroma zmanjšali emisije toplogrednih plinov za 6.982 t letno.

V letu 2010 bo po oceni EKO sklada na podlagi Uredbe zbranih 18 mio EUR. Ker veliki zavezanci še ne izvajajo programov, bo vsa ta sredstva razdelil EKO sklad.  V letu 2011 bo predvidoma zbranih 25 mio EUR sredstev, glede na trenutne aktivnosti velikih zavezancev, bodo le-ti za izvedbo svojih programov predvidoma porabili do 19 mio EUR, preostalih 15 mio EUR pa bo na podlagi novih razpisov razdelil Eko sklad, kar zagotavlja ustrezno kontinuiteto razpisov.

EKO sklad je maja 2010 objavil dva razpisa, in sicer za energetsko sanacijo eno in dvo stanovanjskih stavb ter za energetsko sanacijo večstanovanjskih stavb. Do 1. decembra 2010 so prejeli 13.499 vlog za dodelitev subvencije. Po oceni bo količina sredstev, zbranih v letu 2010, zadoščala za nemoteno izvajanje programa do konca leta. 

Prvi razpis (4SUB-OB10) je namenjen občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Nepovratne finančne spodbude so namenjene za izvedbo naslednjih ukrepov:
A - vgradnja solarnega ogrevalnega sistema,
B - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso (izkoristek kurilne naprave pri nazivni toplotni moči mora biti večji ali enak 90 %); 
C - vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske
stavbe (minimalno grelno število od 3,3 do 5,1 glede na vrsto toplotne črpalke),
D - vgradnja sistema centralnega ogrevanja pri obnovi stanovanjske stavbe v primeru priključitve na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije,
E - zamenjava zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stanovanjske stavbe (toplotna prehodnost celotnega okna U ≤ 1,2 W/m2K),
F - toplotna izolacija fasade pri obnovi eno ali dvostanovanjske stavbe (najmanj 15 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK),
G - toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja pri obnovi eno ali dvostanovanjske stavbe (najmanj 25 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK),
H - vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi (učinkovitost vračanja toplote odpadnega zraka najmanj 80 % pri centralnem sistemu, pri lokalnem pa 65 %),
I - gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe (maksimalna letna energije za ogrevanje 25 kWh/m2a)
J - nakup stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu (maksimalna letna energije za ogrevanje 15 kWh/m2a)

Drugi razpis (5SUB-OB10 ) je namenjen za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb. Nepovratne finančne spodbude so namenjene za izvedbo naslednjih ukrepov:
A - toplotna izolacija fasade pri obnovi večstanovanjske stavbe (najmanj 15 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK),
B - toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja pri obnovi večstanovanjske stavbe (najmanj 25 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK),
C - zamenjava zunanjega stavbnega pohištva v skupnih prostorih (toplotna prehodnost celotnega okna U ≤ 1,2 W/m2K),
D - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso (minimalni izkoristek kurilne naprave pri nazivni toplotni moči mora biti večji ali enak 90 %),
E - vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov,
F – sistem delitve stroškov za toploto.

Razpisi Eko sklada za dodeljevanje nepovratnih spodbud za ukrepe učinkovite rabe energije in izkoriščanja obnovljivih virov energije za občane v prihodnjih letih bodo v osnovi podobni razpisom iz leta 2010. Predvidoma bodo upravičenci enaki, enaki bodo tudi upravičeni ukrepi z izjemo plastičnih oken, ki ne bodo več subvencionirana. Pri določitvi minimalnih zahtev bodo razpisi sledili stanju tehnike, razvoju trga opreme in materialov ter vrednostim, ki jih določajo predpisi s področja učinkovite rabe energije v stavbah. Splošen trend je, da bodo spodbujane vedno bolj učinkovite naprave in materiali. Na ta način bomo poleg ukrepov, ki jih izvedejo investitorji, pozitivno vplivali tudi na proizvajalce naprav in opreme.