Osnovni cilj predloga zakona je čimprejšnja izvedba obnove gospodarske infrastrukture in gozdov ter čim prejšnja povrnitev škode upravičencem. Praktično vsa družbena, gospodarska in naravna področja so utrpela velike izgube. Škoda v obliki izpada električne energije je ohromila vsakodnevno življenje prebivalstva. Podjetja so se soočila z motnjami v procesih proizvodnje, javni promet je zastal. Zdaleč najhujše posledice, ki jih še dolgo ne bomo mogli v celoti odpraviti, pa so nastale na objektih gospodarske infrastrukture, zlasti energetske in prometne, ter na gozdnih površinah. Obnova objektov gospodarske infrastrukture in gozdov bo trajala več let.

Za izvedbo tega projekta, ki je nesporna prioriteta države, je treba zagotoviti proračunska sredstva ter odpraviti ovire v postopkih, ki bi lahko oteževale izvedbo nujnih ukrepov. Vlada se je odpravljanja posledic žleda lotila nemudoma, najprej na operativni ravni, na kateri so se izvajali ukrepi za takojšnjo normalizacijo razmer, nato pa še na sistemsko normativni ravni. Dvanajstega februarja 2014 je vlada ustanovila Delovno skupino za odpravo posledic poplav, visokega snega in žleda v času od 30. januarja do 10. februarja 2014, ki je pod vodstvom ministra za infrastrukturo in prostor v enem tednu pripravila osnutek zakona, ki ga je Vlada RS danes sprejela.

19.02.2014 se je na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor sešla Operativna delovna skupina Vlade RS za sanacijo posledic ledene ujme 2014, ki jo vodi minister Samo Omerzel. Delovna skupina je najprej ugotavljala, kaj se da urediti z dopolnitvijo sistemske zakonodaje, nato pa določila, kaj mora reševati interventni zakon. Ustrezne spremembe sistemske zakonodaje v tem predlogu zakona se dotikajo področij javnega naročanja ter množičnega vrednotenja nepremičnin.

Vsebina zakona obsega področja, ki jih sistemski zakon o odpravi posledic naravnih nesreč ne ureja, in sicer:

1. zagotovitev sredstev v državnem proračunu za odpravo posledic žleda;
2. omogočanje povrnitve škode, ki je nastala zaradi nujnih intervencijskih ukrepov;
3. poenostavitev postopkov na področju prostorskih in gradbenih ukrepov, ki omogočajo hitrejšo obnovo objektov;
4. določitev nekaterih prilagojenih programov APZ in poenostavitev pravil v zvezi z njihovo implementacijo;
5. posebna ureditev za določanje katastrskega dohodka;
6. pospešitev vseh upravnih in drugih postopkov v zvezi z izvedbo ukrepov, saj se določa, da se morajo vsi postopki za odpravo posledic žleda, tako upravnih organov kot Državne revizijske komisije voditi prednostno;
7. urejanje problematike v zvezi z obračunom energije v okoliščinah, ko je bila oskrba z električno energijo motena;
8. izvedbo nujnih ukrepov za vzpostavitev gozdnih prometnic in gozdnih vlak;
9. izvedbo nujnih ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivcev v gozdovih.

Iz državnega proračuna (rezervna postavka za naravne nesreče) bo 13 milijonov zagotovljenih takoj. Država bo zaprosila tudi za pomoč iz solidarnostnega sklada EU, eden od virov pa bodo zavarovalni zneski ter ugodni krediti Evropske investicijske banke (EIB).