Novica

Začetek izgradnje Hidroelektrarne Brežice

⇒ Energetika ⇒ Energetska infrastruktura

Hidroelektrarna Brežice je četrti člen v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi z naslednjimi osnovnimi tehničnimi podatki: nazivni pretok 500 m3/s; nazivni padec 11,00 m; nazivna moč 45 MW; povprečna letna proizvodnja 161 GWh; koristna prostornina bazena 3.400.000 m3; srednji letni pretok 207 m3/s in obdobje izgradnje 2014 - 2017.

Današnje slovesnosti se je kot slavnostna govornica udeležila predsednica vlade RS Alenka Bratušek in minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel (Foto: MZIP)

Veriga hidroelektrarn na spodnji Savi predstavlja večnamenski projekt, ki bo z zgrajenimi hidroelektrarnami Boštanj, Arto - Blanca in Krško ter načrtovanimi elektrarnami HE Brežice in HE Mokrice zagotavljala pomemben delež v energetski bilanci države Slovenije. Poleg same proizvodnje električne energije iz obnovljivega vira, ponuja kar nekaj finančnih kot ostalih pozitivnih učinkov za lokalno skupnost in za državni proračun Republike Slovenije. Njena realizacija, poleg energetskega dela, predstavlja omejevanje izdatkov državnega proračuna v primeru škod zaradi poplav in sušnih obdobij. Izgradnja verige HE zagotavlja poleg naštetega pozitivne učinke na kakovost življenja prebivalcev ob reki (urejenost infrastrukture, turizem, čolnarjenje, ribištvo,…).


Gradnja petih hidroelektrarn na spodnji Savi poteka od leta 2002 in jo v veliki meri opredeljuje Koncesijska pogodba in Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (ZPKEPS-1).


Projekt izgradnje hidroelektrarn je od samega začetka ustrezno planiran, učinkovito voden in nadzorovan, kar je omogočilo, da so do sedaj zgrajene hidroelektrarne v okviru planiranih sredstev, tako pa bo tudi po končani celotni izgradnji verige. Poleg tega daje projekt priložnost domačemu gospodarstvu, saj je gradnja in oprema predvsem rezultat slovenskega znanja.


Vlaganja v že zgrajene hidroelektrarne na dan 31. 12. 2013


Za izgradnjo HE Boštanj , HE Arto – Blanca in HE Krško je bilo za energetski del planirano 259.486.000 EUR, končna realizacija pa znaša 256.433.650 EUR, oziroma 99% glede na plan. V HE Brežice je bilo vloženo 8.452.410 EUR in v HE Mokrice 4.817.800 EUR.


Skupna predvidena vlaganja v verigo HE na spodnji Savi


Vsaka sprememba zakonodaje, zlasti na področju varstva narave in okolja, lahko pomembno vpliva na samo izvedbo, izdelavo novih študij, v nekaterih primerih celo preprojektiranje. Vse to pomembno vpliva na investicijo v smislu višjih stroškov, vendar kljub temu projekcije za HE Brežice in HE Mokrice kažejo, da večjih odstopanj od planiranega ne bo.


Za izgradnjo petih HE na spodnji Savi je na podlagi predinvesticijske zasnove iz leta 2007 skupaj predvideno 813.331.132 EUR po tekočih cenah, predvidena končna realizacija pa v tem trenutku znaša 789.469.432 EUR, oziroma 97 % glede na plan.


Posredno financiranje izgradnje infrastrukture


Hidroelektrarne na spodnji Savi bodo v svojem življenjskem obdobju na podlagi plačila koncesije, vodnih povračil ter davka od dohodka pravnih oseb, državi Sloveniji zagotovile nekajkrat večja sredstva, kot jih država, oziroma koncendent vlaga v infrastrukturne ureditve izgradnje HE na spodnji Savi.


Med omenjene neposredne prilive v državni proračun spada tudi delež stroškov, ki jih prevzame družba HESS pri vzdrževanju vodne infrastrukture in s tem neposredno razbremenjuje proračun RS ter zelo pomembna pozitivna učinka izgradnje verige HE na spodnji Savi, varovanje pred poplavami in preprečevanje nastanka suš.


Hidroelektrarna Brežice je četrti člen v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi.


Nekaj osnovnih tehničnih podatkov za HE Brežice:

  • nazivni pretok 500 m3/s,
  • nazivni padec 11,00 m,
  • nazivna moč 45 MW,
  • povprečna letna proizvodnja 161 GWh,
  • koristna prostornina bazena 3.400.000 m3,
  • srednji letni pretok 207 m3/s in
  • obdobje izgradnje 2014 - 2017.

Projekt izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi je večnamenski projekt in je njen popoln namen dosežen samo v povezavi z vsemi sinergijskimi učinki med energetskim in infrastrukturnim delom, lokalnimi skupnostmi in državo. Zagotovo je načrtovanje in izvedba projekta primer dobre prakse za vse prihodnje podobne projekte.

Vir:HESS


© 2012 - 2021 Portal Energetika