Agrofotovoltaika omogoča dvojno rabo kmetijskih zemljišč – za pridelavo hrane in hkrati za proizvodnjo električne energije s pomočjo fotonapetostnih panelov. Inovativna tehnologija omogoča, da se nad kmetijskimi kulturami postavijo fotonapetostni paneli, ki proizvajajo električno energijo, hkrati pa omogočajo nadaljnjo pridelavo hrane pod njimi.

Projekt je sofinanciran v okviru drugega švicarskega prispevka, iz katerega je Slovenija prejela 16 milijonov švicarskih frankov za podporo zelenemu prehodu. Za izvedbo študije izvedljivosti agrofotovoltaike je bilo namenjenih 205.000 evrov. V okviru projekta bodo raziskovalci preučevali vpliv različnih postavitev in svetlobnih prepustnosti panelov na rast sadnega drevja, fotosintezo, kakovost pridelka ter zaščito rastlin pred vremenskimi vplivi, kot so toča, pozeba in prekomerno sončno sevanje. Poseben poudarek bo namenjen iskanju optimalnih rešitev, ki omogočajo sinergijo med kmetijsko in energetsko rabo prostora.

Predstavniki slovenskih ministrstev in raziskovalnih institucij so ob tej priložnosti poudarili pomen tovrstnih projektov za prihodnost. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer  je izpostavil, da je agrofotovoltaika nujna sinergija v času podnebnih in prehranskih izzivov. Povezuje pridelavo hrane in proizvodnjo čiste energije, ki je v času naraščajočih podnebnih in prehranskih izzivov nujna. Z razvojem ustreznih tehničnih rešitev lahko potencial za dvojno rabo kmetijskih zemljišč izkoristimo na način, ki podpira in ne ogroža kmetijske rabe zemljišč.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušič je dodala, da agrofotovoltaika z uvajanjem sodobnih tehnologij predstavlja rešitev za zaščito tal in pridelka ter samooskrbo kmetijskega gospodarstva z energijo. Pilotni projekt v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije je pomemben korak k razvoju trajnostnih modelov pridelave hrane v Sloveniji. Za prilagoditev kmetijstva novim razmeram je potrebno prehranski model nadgraditi z novimi praksami, ki omogočajo trajnostno rabo prostora.

Direktor Kemijskega inštituta Slovenije prof. dr. Andrej Simončič je pojasnil, da so trajni nasadi, kot so sadovnjaki, idealni za tovrstne rešitve, saj omogočajo hkratno pridelavo sadja in energije.

Dr. Tomi Medved iz Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani je poudaril, da agrofotovoltaika ne pomeni odvzema najboljših kmetijskih zemljišč, temveč omogoča rabo manj kakovostnih ali degradiranih površin. Slovenija ima po ocenah potencial za namestitev do 47.000 MW sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih, kar predstavlja izjemno priložnost za energetsko neodvisnost in podnebno nevtralnost.

Agrofotovoltaika je bila prepoznana kot primer dobre prakse, ki lahko pomembno prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, povečanju energetske učinkovitosti in spodbujanju obnovljivih virov energije, zlasti v alpskih regijah.

Vir: MOPE