Novica

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja

⇒ Energetika ⇒ Predpisi SLO

Vlada RS je sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja. S spremembami zakona se slovenska zakonodaja usklajuje z evropsko, odpravljene bodo nekatere kršitve, ki jih ugotavlja Evropska komisija, ustanavlja pa se tudi Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja kot posvetovalno telo ministra, pristojnega za okolje. Sprememba zakona prinaša tudi nekatere izboljšave pri inšpekcijskem nadzoru.

Južni tok bo imel pozitiven učinek na slovensko gospodarstvo.

Predlog zakona vsebuje ustanovitev Sveta za trajnostni razvoj in varstvo okolja kot posvetovalnega telesa ministra, pristojnega za okolje. Svet ima štirinajst članov, ki jih imenuje minister za pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Svet obravnava in sprejema stališča ter daje mnenja in pobude ministru zlasti o stanju in trendih na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja doma in v tujini, strategijah, programih in načrtih na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja, zakonodajnem urejanju varstva okolja in trajnostnega razvoja, delovanju države in občin v zvezi z varstvom okolja in trajnostnega razvoja, posameznih perečih vprašanjih obremenjevanja okolja in trajnostnega razvoja ter pobudah javnosti.

Predlog zakona bo olajšal nevladnim organizacijam pridobitev statusa NVO, ki deluje v javnem interesu. Namesto petih let delovanja bodo zahtevana le tri leta, prav tako pa ni več pogoj, da mora delovati na območju cele države. Takšna rešitev sledi tudi zahtevi Evropske komisije glede prenosa Direktive o zagotavljanju udeležbe javnosti pri sprejemanju določenih planov in programov.

S predlaganimi spremembami bodo tudi odpravljene kršitve, ki jih ugotavlja Evropska komisija glede prenosa Direktive o industrijskih emisijah, Direktive o sistemu Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, Direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, Direktive o zagotavljanju udeležbe javnosti pri sprejemanju določenih planov in programov, ki se nanašajo na okolje in dopolnitvah, ki se nanašajo na udeležbo javnosti in dostop do pravice ter Direktive EU o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida. Sprejem predlaganega zakona po nujnem postopku bo prispeval k temu, da se kar najhitreje odpravijo navedene kršitve prava EU in zmanjša možnost, ko bi Evropska komisija postopke proti Sloveniji stopnjevala ter da ne bo vložila tožb za izrek denarnih kazni oz. da Sodišče ne bo izdalo obsodilne sodbe na plačilo denarnih kazni. Najvišja denarna kazen za vsako ugotovljeno kršitev, ki jo potrdi Sodišče, znaša do 36.000 eur/dan, in sicer od dneva kršitve pa do odprave kršitve, pavšalni znesek kazni pa lahko znaša do 2.900.000 eur.

Zaradi zahtev Evropske komisije glede prenosa Direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje je v predlaganem zakonu predviden predhodni postopek ugotavljanja, ali je za določen poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Prav tako je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja predvideno preverjanje izpolnjenosti pogojev iz okoljevarstvenega soglasja v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

S spremembo zakona se v sistemu trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov opušča državni načrt razdelitve emisijskih kuponov kot prevladujoči sistem za brezplačno razdelitev emisijskih kuponov, saj ga nadomešča dražba kot prevladujoči način in tkim. seznam naprav, ki lahko na podlagi predpisa EU pridobijo določeno količino emisijskih kuponov brezplačno do leta 2020 oz. 2027. Sredstva, pridobljena z dražbo emisijskih kuponov, bodo predvidoma prihodek Podnebnega sklada kot proračunskega sklada države. Sredstva se bodo porabljala v skladu s programom, ki ga bo sprejela vlada, vseboval pa bo izvedbo ukrepov, povezanih s podnebnimi spremembami.

Sprememba zakona uvaja tudi institut inšpekcijskega načrta, ki ga mora v zvezi z napravami kot mogočimi onesnaževalkami večjega obsega pripraviti inšpekcija, pristojna za okolje. Inšpekcija bo na podlagi inšpekcijskega načrta pripravljala programe za redne okoljske preglede, ki vključujejo določitev pogostosti inšpekcijskih ogledov naprav na kraju samem. Predlog zakona vključuje v nadzor tudi carinske organe. Predpisi, ki jih bo vlada izdala na podlagi zakonskih pooblastil, bodo natančneje določili naloge carinskih organov. Carinski organi bodo predvidoma dobili nekatere naloge pri nadzoru nad izvrševanjem predpisov, ki jih sprejema vlada zaradi določanja okoljskih dajatev.

Glede shranjevanja ogljikovega dioksida pa je v predlaganem zakonu določeno, da je geološko shranjevanje ogljikovega dioksida na celotnem ozemlju RS prepovedano. V predlaganem zakonu je urejeno tudi zbiranje osebnih podatkov o uporabnikih obvezne državne gospodarske javne dimnikarske službe.

Vir: MKO


© 2012 - 2021 Portal Energetika