V ospredju zasedanja so bile razprave o tem, kako v prihodnje zastaviti sistem večjega usklajevanja nacionalnih energetskih odločitev, ter kako države članice napredujejo pri doseganju energetskih ciljev iz strategije Evropa 2020. Ministri EU so potrdili tudi sklepe Sveta EU o notranjem energetskem trgu.

Slovenija je v razpravi o tem, kako doseči večje usklajevanje nacionalnih energetskih odločitev, v skladu s sklepi oktobrskega Evropskega sveta podprla usklajevanje nacionalnih energetskih odločitev na regionalni ravni ob upoštevanju temeljnega principa nacionalne suverenosti pri odločanju o lastni energetski politiki. Za Slovenijo je posebej pomembno, da se pri pripravi novih zakonodajnih iniciativ v zvezi z doseganjem ciljev do leta 2030 upošteva princip združevanja in racionalizacije nacionalnih načrtov in poročanj, zato želimo, da Komisija pripravi predlog, kako bomo to dosegli.

Svet EU za energijo je tudi sprejel sklepe, ki se osredotočajo na manjkajoče elemente za dokončanje integracije energetskih trgov. Sklepi posebej poudarjajo pomen realizacije manjkajoče infrastrukture, spajanja trgov na regionalni ravni, nadaljnji razvoj plinskega trga, vlogo Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER pri nadzoru veleprodajnih trgov, ter odstranjevanje vseh ovir za bolj odprt model trga. Slovenija ocenjuje, da je pri vzpostavljanju notranjega energetskega trga EU še kar nekaj možnih izboljšav, zato podpiramo v sklepih Sveta EU identificirane nadaljnje ukrepe.

Ministri so se v razpravi o doseganju ciljev v okviru strategije Evropa 2020 osredotočili na vprašanje, katerim sektorjem na podnebnem in energetskem področju bi morali nameniti več pozornosti. Slovenija je zagovarjala stališče, da je potrebno v naslednjih letih zagotoviti večjo pozornost področju raziskav in inovacij. Tehnološki preboj je namreč področje, kjer je lahko dodana vrednost evropske koordinacije največja, zato je zelo pomembno redno slediti razvoju aktivnosti. Komisija bi morala po mnenju Slovenije redno, letno poročati o napredku na strateških energetskih nizko-ogljičnih tehnologijah.

Vir. MZI