Ob robu Sveta je potekal tudi neformalni sestanek ministrov s komisarjem Oettingerjem o projektu Južni tok. Države članice na trasi so ponovno izrazile enotno podporo prizadevanjem, da se čim prej doseže dogovor med Evropsko komisijo in Rusko federacijo o regulatornem režimu za obratovanje plinovoda v skladu z EU zakonodajo. Glede na trenutno ukrajinsko-rusko zaostritev odnosov so države opozorile predvsem na pomen projekta pri zagotavljanju zanesljive oskrbe Evrope skozi diverzifikacijo poti oskrbe ter na dolgoročnost takšnih odločitev.

Ministri za energijo so v okviru zasedanja najprej naslovili vprašanje cen in stroškov energije. Večina držav članic se je strinjala, da so potrebni dodatni ukrepi na ravni EU, ki bi evropskemu gospodarstvu pomagali zagotavljati konkurenčnost na globalni ravni. »Za nas so pomembni predvsem ukrepi, ki bi nam pomagali vzpostaviti pri dokončni vzpostavitvi dobro delujočega in učinkovitega notranjega energetskega trga. Predvsem na področju delovanja trga na drobno je možno še veliko postoriti. Le resnično integriran notranji energetski trg lahko prispeva k  razumnim cenam energije tako za gospodarstvo kot za potrošnike,« je povedal državni sekretar mag. Bojan Kumer, vodja slovenske delegacije.

Druga pomembna politična razprava je potekala o podnebno-energetskem okviru do leta 2030. Slovenija podpira ohranitev primerne ambicioznosti na tem področju tudi po letu 2020. Pripravljeni smo podpreti 40 % skupni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov kot tudi 27 % skupni cilj EU na področju spodbujanja obnovljivih virov energije. Vendar pa moramo poskrbeti za pravično delitev bremen in upoštevanje nacionalnih okoliščin. »Slovenija je država članica z največjim deležem ozemlja pod zaščito Nature 2000. To pomeni, da aktivno prispevamo k evropski politiki na področju biodiverzitete, kar pa nam otežuje umeščanje trajnostnih elektrarn v prostor. Ravnovesje med različnimi evropskimi politikami mora tako postati integralni del presoje prispevka posameznih držav članic k skupnemu cilju EU na področju obnovljive energije,« je izpostavil državni sekretar mag. Kumer.

Slovenija je pod točko razno ministre EU seznanila z nedavno naravno nesrečo in škodo, ki jo je žled povzročil elektroenergetskemu sistemu Republike Slovenije.

Evropski komisar za energijo je na koncu ministre EU seznanil tudi z vprašanjem varne oskrbe z zemeljskim plinom preko ozemlja Ukrajine glede na trenutno zaostritev odnosov med Ukrajino in Rusijo. Po informacijah komisarja trenutno ne moremo govoriti o resni ogroženosti glede varne oskrbe, saj oskrba zaenkrat poteka neprekinjeno, tudi v primeru morebitne prekinitve so po ocenah Komisije skladišča EU zaradi mile zime zadostno napolnjena. Potrebno pa je pozorno spremljati situacijo in temu je namenjena tudi Koordinacijska skupina za plin.