Evropski komisar za energetiko Günther Oettinger je ob predstavitvi dejal: „Čim prej moramo opredeliti svoj okvir podnebne in energetske politike do 2030 in tako zagotoviti ustrezne naložbe, ki bodo omogočile trajnostno rast, dostopne konkurenčne cene energije in zanesljivejšo oskrbo z energijo. Novi okvir mora upoštevati posledice gospodarske krize, vendar pa mora biti tudi dovolj ambiciozen, da se lahko do leta 2050 doseže potreben dolgoročni cilj zmanjšanja emisij za 80 do 95 %.“

Evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard je povedala: „Evropa je čedalje bolj odvisna od tujih fosilnih goriv in zaradi tega plačuje čedalje dražje račune, ki si jih Evropejci ne moremo privoščiti. Ta rešitev ni ravno dobra. Očitno ne ustreza podnebju, hkrati pa tudi ne našemu gospodarstvu in konkurenčnosti. Zato smo se odločili, da želimo v Evropi do leta 2050 doseči nizkoogljično družbo. Cilje za 2020 že imamo, toda 2020 je za večino vlagateljev že za vogalom. Čas je, da si cilje opredelimo tudi za 2030. Hitreje ko nam to uspe, več gotovosti bomo zagotovili za naša podjetja in vlagatelje. Bolj ko bodo cilji ambiciozni, boljše bo za podnebje.“

Zelena knjiga odpira vrsto vprašanj, med drugim:

• Kakšne podnebne in energetske cilje bi bilo treba določiti za obdobje do leta 2030 in kako strogi bi morali biti?
• Kako doseči skladnost med različnimi instrumenti politike?
• Kako lahko energetski sistem najbolje prispeva h konkurenčnosti EU?
• Kako upoštevati različne zmogljivosti držav članic za ukrepanje?

Javno posvetovanje bo potekalo do 2. julija 2013.
Komisija namerava okvir podnebne in energetske politike EU za obdobje do leta 2030, ki ga bo pripravila na podlagi mnenj držav članic, institucij EU in zainteresiranih skupin, predložiti do konca tega leta. Okvir za obdobje do 2030 bo temeljil na pridobljenih izkušnjah iz obstoječega okvirja 2020, kateremu bodo dodane možne izboljšave ter spremembe v energetskem sistemu, gospodarstvu in mednarodnem razvoju od leta 2020 dalje.

Z jasnostjo na tem področju bo vlagateljem zagotovljena gotovost, spodbujane bodo inovacije in povpraševanje po nizkoogljičnih tehnologijah s ciljem doseganja konkurenčnejšega, trajnostnega in energetsko zanesljivejšega evropskega gospodarstva.

Dodatne informacije glede zelene knjige in stran za posvetovanje

Zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida

Komisija je objavila tudi posvetovalno sporočilo o prihodnosti zajemanja in shranjevanja CO2 v Evropi, katerega namen je začetek razprave o možnih načinih za pravočasen razvoj zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida.

V posvetovalnem sporočilu so opredeljeni dejavniki, ki so preprečili razvoj na področju zajemanja in shranjevanja CO2, kakor je bil predviden leta 2007. Ker so cene iz sistema EU za trgovanje z emisijami mnogo nižje od prvotno pričakovanih, gospodarski subjekti nimajo interesa za investiranje na področju zajemanja in shranjevanja CO2. Predstavljene so tudi možnosti nadaljnjega spodbujanja in čim hitrejšega razvoja zajemanja in shranjevanja CO2, hkrati pa sporočilo poziva k prispevkom o vlogi zajemanja in shranjevanja CO2 v Evropi. Komisija bo odzive s posvetovanja upoštevala pri oblikovanju okvira politike do 2030.

Dodatne informacije glede "Sporočila o prihodnosti zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida" in stran za posvetovanje

Obnovljiva energija

Evropska komisija je v okviru prizadevanj za povečanje deleža obnovljivih virov energije sprejela tudi poročilo, ki ocenjuje napredek držav članic pri doseganju ciljev s področja obnovljivih virov energije (OVE) do leta 2020.

Iz poročila o napredku je razvidno, da je trenutno veljavni okvir politike s pravno zavezujočimi cilji o doseganju 20-odstotnega deleža OVE v porabi energije vplival na močno rast sektorja obnovljive energije do leta 2010. Tako je delež OVE v porabi EU leta 2010 znašal 12,7-odstotkov.   Za večji napredek in doseganje postavljenih ciljev v letu 2020 pa bodo potrebni nadaljnji koraki in ustrezni spodbujevalni ukrepi.

Iz  poročila izhaja, da je v energetski porabi Slovenije delež obnovljive energije leta 2010 znašal 19,9 odstotka. Ciljni delež za Slovenijo za leto 2020 pa znaša 25 odstotkov.

 
Več informacij glede "Poročilo o napredku na področju energije iz obnovljivih virov"