Predsednik ruskega energetskega velikana Miller te dni v Portorožu sodeluje na 15. zasedanju Evropskega poslovnega kongresa (European Business Congress - EBC), kjer predstavniki evropskih energetskih in bančnih podjetij razpravljajo o energetski varnosti in novih priložnostih za zemeljski plin.

Notarsko pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok sta pravna pooblaščenca družb Plinovodi g. Eberlinc in Gazproma g. Miller sklenila že v torek 29. maja 2012. "Podpis pomeni nov kamen v gradnji našega plinovoda", je v izjavi za medije ob robu Evropske poslovne konference pojasnil Marjan Eberlinc. S tem smo "postavili temelje za ustanovitev podjetja, kar se bo zgodilo v kratkem", je dodal.

Na poslovni konferenci sta obe strani izmenjali dokumente in s tem ustvarile pravno podlago za implementacijo projekta. Po napovedih Millerja, bo zemeljski plin iz Južnega toka evropske potrošnike dosegel do decembra 2015. Novi plinovod bo po njegovem mnenju pozitivno vplival na zagotavljanje stabilne in zanesljive energetske oskrbe tako za Evropo kot za Slovenijo.

Skupna družba, ki bo ustanovljena v kratkem, se bo začela čim prej ukvarjati s pridobitvanjem prostorskih, služnostnih in gradbenih dovoljenj ter soglasij pri prostorskem umeščanju ter okoljskimi vidiki gradnje plinovoda. Ruski Gazprom in Plinovodi bodo imeli v skupnem podjetju, katerega sedež bo v Sloveniji, vsak po 50-odstotni delež. Podjetje bosta vodila dva direktorja, po enega bo določil vsak izmed družbenikov.

Miller je spomnil, da je Gazprom vseskozi podpiral traso Južnega toka skozi Slovenijo in poudaril, da bo plinovod pošiljal plin tudi slovenskim gospodinjstvom.

Trasa plinovoda Južni tok na slovenskem ozemlju je trenutno na ravni študije izvedljivosti, ki sta jo izdelala in potrdila oba partnerja na projektu. Natančna trasa bo določena v okviru postopkov prostorskega umeščanja skladno s slovensko zakonodajo. Dokončna odločitev o trasi celotnega plinovoda Južni tok naj bi bila znana novembra letos. Na končnem zemljevidu trase plinovoda naj bi bile poleg Slovenije še Bolgarija, Srbija in Madžarska, medtem ko Avstrije za zdaj ni. Vrednost investicije v Sloveniji se giblje okoli milijarde evrov, skupna vrednost celotnega projekta pa je okoli 16,5 miljard EUR.

Kot je dejal Miller, Gazprom v naši državi išče tudi nove poslovne priložnosti, možnosti sodelovanja in ustanovitve novih skupnih podjetij (joint venture).
 

Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je na kongresu opozoril na pomen Južnega toka tudi z vidika dolgoročne energetske oskrbe in poudaril, da bodo vlaganja v našo državo odvisna predvsem od tega, "ali bomo poslali signale o tem, da je naše okolje zanimivo za vlaganja, da v njem ni nekih nepotrebnih formalnih ovir, in signale o tem, da je potem vložek na dolgi rok seveda tudi varen".

Osrednja tema letošnjega zasedanja EBC je prav varnost oskrbe z energijo in nove priložnosti za zemeljski plin. Udeleženci bodo ocenili nove priložnosti za zemeljski plin, ki je po mnenju nekaterih energent prihodnosti.