Novica

Odgovor na očitke sindikalnih predstavnikov o delu operativne delovne skupine za prestrukturiranje premogovnih regij

⇒ Rudarstvo ⇒ Opuščanje rabe premoga

Ministrstvo za infrastrukturo obžaluje odločitev g. Branka Sevčnikarja in g. Simona Lamota, da izstopita iz operativne delovne skupine ministrstva za prestrukturiranje premogovnih regij, ki je bila ustanovljena 2019 z namenom obravnave vprašanj povezanih z vprašanjem prestrukturiranja premogovnih regij.

Operativna delovna skupina se je sestala sedemkrat (11. 7. 2019; 22. 11. 2019; 19. 6. 2020; 15. 9. 2020, 24. 11. 2020; 9. 3. 2021; 12. 5. 2021). Na vsakem srečanju je obravnavala vsebinska vprašanja povezana s pripravo strategije, se seznanjala z aktualnimi procesnimi koraki in vprašanji celovite presoje vplivov na okolje, vsem sodelujočim dajala možnosti predstavljati svoje poglede in aktivnosti, ki so povezane z namenom strategije, ter obravnavala še dodatna vprašanja, ki vplivajo na vsebino strategije (Sklad za pravičen prehod, državne pomoči, Dolgoročna podnebna strategija Slovenije, ipd.). Kratki povzetki razprav, ki so potekala, so na voljo javnosti na spletni strani operativne delovne skupine.

Ministrstvo za infrastrukturo ostro zavrača očitke, da so bili predlogi omenjenih sindikalnih predstavnikov v okviru skupine ignorirani in izigrani. Prav tako ministrstvo zavrača očitke, da je bila strategija pripravljena brez analiz. Analiza ključnih priložnosti in izzivov je bila pripravljena kot strokovna podlaga pred pripravo strategije in je prav tako objavljena na spletni strani ministrstva. Sindikalnima predstavnikoma je bila dvakrat tudi ponujena možnost, da predstavita svojo analizo, ki jo je po naših informacijah pripravil Ekonomski inštitut Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, vendar sta sindikalna predstavnika dvakrat to možnost zavrnila. Dodatno velja opozoriti, da so imeli le člani operativne delovne skupine ministrstva septembra 2020 možnost, da pred objavo prvega osnutka strategije vplivajo na vsebino (na seji 15. 9. 2020 so bili pozvani k vsebinskemu pregledu prvega osnutka in predložitvi svojih predlogov pred objavo strategije in začetkom postopka celovite presoje vplivov na okolje).

Ločeno od dela operativne skupine je potekala javna razgrnitev strategije in okoljskega poročila. Vse prejete pripombe in odgovori nanj so objavljeni v tem dokumentu. Iz gradiv je razvidno, katere pripombe sindikalnih organizacij so bile upoštevane in katere ne, s podanimi pojasnili.

Ključne pripombe sindikatov, ki jih ministrstvo za infrastrukturo v javni obravnavi ni upoštevalo:

  • da se ne upošteva politično že dogovorjenih višjih ciljev EU do 2030 (- 55 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov) in posledično, da se ne sme upoštevati ugotovitev okoljskega poročila. Povzetek odgovora ministrstva: Evropski podnebni zakon je že sprejet in določa skupni cilj zmanjševanja emisij do 2030 na -55 %. Okoljsko poročilo sloni na strokovnih argumentih in ti niso bili izpodbijani s strani nobene od strokovnih organizacij, ki so sodelovale pri njegovem oblikovanju;
  • da je potrebno preučiti možnost postopnega opuščanja rabe premoga v Sloveniji. Povzetek odgovora ministrstva: Postopno opuščanje premoga je možno v državah, kjer imajo več delujočih rudnikov in več termoelektrarn (npr. Nemčija, Poljska). Tam izstop iz premoga poteka na način, da nekatere rudnike in termoelektrarne zapirajo pred drugimi, odvisno od posameznih dejavnikov, ki vplivajo na to. Slovenija je država z enim delujočim premogovnikom in eno termoelektrarno. O zaprtju bloka 5 pred 2030 je že bilo odločeno z NEPN in ni predmet te strategije;
  • da dialog s sindikati ni bil izveden. Povzetek odgovora ministrstva: V postopku priprave osnutka strategije so imeli vsi deležniki, vključno s sindikati, številne priložnosti sodelovati pri pripravi strategije in njene CPVO. Povabljeni so bili na individualne intervjuje, delavnice, javno posvetovanje itd. S sindikati se je izvajalec priprave predloga strategije (družba Deloitte) kot tudi ministrstvo večkrat intenzivno pogovarjala in srečevala, zato bi bila navedba, da sindikati niso bili deležnik v postopku, neresnična. Drži pa, da vsi njihovi predlogi niso bili upoštevani, kar, naj jasno poudarimo, velja tudi za ostale deležnike v tem procesu, saj je potrebno iskati kompromis med več vpletenimi stranmi;
  • da je potrebno upoštevati število 4000 do 6000 posrednih delovnih mest. Povzetek odgovora ministrstva: Upoštevana so bila uradna letna poročila skupine PV in TEŠ. Podatki so bili pridobljeni s strani PV, predvsem pa temeljijo na analizi njihovih dobaviteljev, katerih prihodek je neposredno vezan na PV. Upoštevati je potrebno tudi že predvideno zmanjševanje delovnih mest na račun zmanjševanja izkopa lignita in zaprtja bloka 5 pred 2030, za kar je bila odločitev sprejeta že z NEPN, in ni predmet te strategije;
  • da cene emisijskih kuponov niso bistvene, saj so vplačila v Podnebni sklad RS s strani TEŠ nevtralni posel za državo. Povzetek odgovora ministrstva: Iz uradnih letnih poročil TEŠ je razvidno, da cene emisijskih kuponov vplivajo na izgubo TEŠ;
  • da bi bil najoptimalnejši scenarij izstopa iz premoga glede na zaloge premoga leto 2042. Povzetek odgovora ministrstva: Izbira scenarija 2033 za javno razgrnitev je bila sprejeta s strani šestih državnih sekretarjev medresorske vladne delovne skupine in utemeljitev za izbor letnice 2033 je predstavljen v posebnem poglavju osnutka strategije, ki je bil objavljen;
  • da strategija ni skladna z NEPN. Povzetek odgovora ministrstva: NEPN jasno določa, da bo odločitev o opustitvi rabe premoga sprejeta v 2021 in ustrezno upoštevana pri reviziji NEPN v letih 2023/2024. Vsaj 75 % oskrbe z električno energijo iz virov v Sloveniji do leta 2030 ni pod vprašanjem. Cilji do 2040 bodo določeni z NEPN 2029, ki bo moral upoštevati tudi obveznosti na področju OVE, URE in TGP. Ustrezna raven zanesljivosti oskrbe z električno energijo se lahko zasleduje z različnimi domačimi proizvodnimi viri;
  • da je potrebno pred sprejetjem strategije še izvesti analizo vpliva zaprtja TEŠ na končno ceno električne energije. Povzetek odgovora ministrstva: Izračun vpliva na končno ceno električne energije je nemogoče izvesti, saj se cena oblikuje na evropskem trgu, nanjo pa vplivajo številni zunanji dejavniki;
  • ustanovitev posebnega sklada, ki se financira iz Podnebnega sklada. Povzetek odgovora ministrstva: Odločitev, da se tak sklad ne predvidi, je sprejela medresorska vladna delovna skupina šestih državnih sekretarjev na podlagi utemeljitev MOP.

Ob tem velja ponovno poudariti, da je odločitev o letnici izstopa iz premoga neposredno povezana z možnostjo Slovenije, da koristi sredstva iz Sklada za pravični prehod v obdobju 2021-2027. Intervencija iz sklada se lahko upraviči le, če letnica izstopa iz premoga ni preveč oddaljena, saj je sklad strogo namenski in iz njega se lahko financira le dejavnosti, ki se izvajajo za namen gospodarskega prestrukturiranja premogovnih regij, ki je že v teku. Predpostavka, da se bo gospodarsko prestrukturiranje začelo šele v naslednjem desetletju ali še kasneje, lahko premogovni regiji SAŠA onemogoči dostop do EU sredstev v obdobju 2021-2027.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo


© 2012 - 2021 Portal Energetika