Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2025 je pripravila Agencija za energijo. 

Poročilo poleg razmer na trgu električne energije obravnava tudi stanje na področju zemeljskega plina, oskrbe s toploto, razvoja obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije ter varstva odjemalcev. Celovita analiza kaže, da se energetski sektor sooča s številnimi strukturnimi spremembami, ki zahtevajo usklajen razvoj proizvodnih zmogljivosti, omrežne infrastrukture, prožnosti sistema in ukrepov učinkovite rabe energije.

Ena ključnih ugotovitev poročila, ki izhaja iz podatkov elektroenergetske bilance prevzema in oddaje električne energije za leto 2025, je občuten padec pokritosti porabe električne energije z domačo proizvodnjo. Domača proizvodnja električne energije je ob upoštevanju polovice proizvodnje Nuklearne elektrarne Krško pokrila 82,8 odstotka porabe električne energije končnih odjemalcev, medtem ko je ta delež leto prej znašal 97,1 odstotka. K zmanjšanju domače proizvodnje so prispevale predvsem manj ugodne hidrološke razmere in posledično nižja proizvodnja hidroelektrarn, pomemben vpliv pa je imelo tudi zmanjšano obratovanje Termoelektrarne Šoštanj po njenem preoblikovanju v izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s toploto.

Podatki potrjujejo, da Slovenija potrebuje energetsko politiko, ki bo zagotavljala ustrezno ravnovesje med različnimi domačimi nizkoogljičnimi viri energije ter zanesljivo oskrbo v vseh razmerah. Ob nadaljnjem razvoju obnovljivih virov energije je treba posebno pozornost nameniti tudi stabilnosti elektroenergetskega sistema, zadostnim proizvodnim zmogljivostim ter zmanjševanju odvisnosti od uvoza energije.

Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko ocenjuje, da ugotovitve poročila dodatno potrjujejo potrebo po dolgoročno vzdržni energetski politiki, ki bo temeljila na zanesljivosti oskrbe, konkurenčnih cenah energije, energetski varnosti ter postopni krepitvi domače proizvodnje.

V času povečane geopolitične negotovosti in hitrih sprememb na energetskih trgih mora Slovenija graditi odporen in raznolik energetski sistem, ki ne bo pretirano odvisen od posameznih virov energije ali uvoza. Pri načrtovanju prihodnjega razvoja energetike je treba zagotoviti ustrezno ravnovesje med okoljskimi cilji, zanesljivostjo oskrbe, konkurenčnostjo gospodarstva in energetsko varnostjo države.

Za dolgoročno zanesljivo, cenovno dostopno in trajnostno oskrbo z energijo bo treba hkrati razvijati domače proizvodne vire, krepiti elektroenergetsko in plinsko infrastrukturo, pospeševati učinkovito rabo energije ter zagotavljati ustrezno raven prožnosti in odpornosti energetskega sistema.

Povezava na poročilo

Vir: MZIE