Letno poročilo je sprejel Svet Agencije za energijo na 69. redni seji dne 24. 6. 2020.

Poraba električne energije, vključno z izgubami v sistemu in ob upoštevanju, da polovični delež proizvodnje NEK pripada Hrvaški, ni bila v celoti pokrita s proizvodnimi viri na območju Slovenije. Pokritost slovenske porabe z domačo proizvodnjo je znašala približno 83,5 %.

V letu 2019 je delež obnovljivih virov znašal 33,6 % vse proizvedene električne energije v Sloveniji, kar je skoraj ena odstotna točka manj kot leto prej. Elektrarne na fosilna goriva so k skupni proizvodnji prispevale enak delež kot v letu 2018, NEK pa 37,5 % vse proizvedene električne energije.

Z letom 2020 smo prešli v ciljno leto zavez podnebno - energetskega svežnja EU, uveljavljenega leta 2009, katerega cilj je bilo skupno 20-odstotno povečanje deleža obnovljivih virov energije (OVE) v končni porabi energije, povečanje energetske učinkovitosti za 20 % ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 %. V okviru teh zavez za Slovenijo zavezujoč skupni delež OVE v končni porabi energije do leta 2020 znaša 25 %. Ciljni deleži OVE za posamezne sektorje, določeni v Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020, pa so naslednji: sektor električne energije 39,3 %, sektor ogrevanje in hlajenje 30,8 % ter sektor prometa 10,5 %. Na povečanje deleža OVE v končni porabi energije vplivajo spremembe v izkoriščanju OVE in končni porabi energije. V letu 2018 je delež OVE v končni porabi energije v Sloveniji znašal 21,15 %, kar je bilo 3,85 % manj, kot znaša ciljni delež za leto 2020, ocena za leto 2019 pa kaže na 3,15-odstotni zaostanek za ciljnim deležem, ki ga v letu 2020 ne bo mogoče nadomestiti.

Tudi v letu 2019 se je nadaljevalo uvajanje pametnih omrežij, novih tehnologij in novih pristopov s projekti, ki so jih izvajali elektrooperaterja in distribucijska podjetja samostojno ali v mednarodnih partnerstvih. Agencija je posodobila namenske spodbude za naložbe v pametna omrežja z nadgrajeno metodologijo v regulativnem obdobju 2019–2021 s ciljem omogočiti intenzivnejše uvajanje novih tehnologij v elektroenergetski sistem. Ključni spremembi sta v spodbujanju celovitejšega pristopa in uvedbi spodbude na podlagi uspešnosti projekta.

S 1. januarjem 2019 se je začelo triletno regulativno obdobje, ki bo trajalo do 31. decembra 2021. Agencija je v letu 2018 izdala Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje. Na podlagi tega akta je v letu 2018 operaterjema prenosnega in distribucijskega sistema določila regulativni okvir za regulativno obdobje 2019–2021 z odločbama, v katerih je določila tudi tarifne postavke za omrežnino.

Spremembe tržnih deležev v letu 2019 med dobavitelji na trgu niso bile izrazite, kar pomeni, da se njihovi tržni položaji niso bistveno spremenili. Delež menjav dobavitelja gospodinjskih odjemalcev je v letu 2019 znašal 4,9 %.

Agencija ugotavlja, da je bila v letu 2019 skupna poraba domačih odjemalcev zemeljskega plina za 1,9 % večja kot leta 2018, pri čemer se je poraba nekaterih skupin odjemalcev povečala, drugih pa zmanjšala. Negospodinjski odjemalci, priključeni na distribucijske sisteme, so ga porabili 2,3 % več, negospodinjski odjemalci na prenosnem sistemu pa so porabili dobre 3 % več zemeljskega plina. Odjemalci, oskrbovani prek zaprtih distribucijskih sistemov (ZDS), so porabili 2,7 % manj zemeljskega plina kot leta 2018. Gospodinjskim odjemalcem, priključenim na distribucijske sisteme, je bilo distribuirano 1,9 % manj zemeljskega plina kot leto prej. Na porabo posameznih skupin odjemalcev so vplivali različni dejavniki, kot so sprememba števila značilnih odjemalcev, vremenski vplivi z letnimi temperaturnimi primanjkljaji, konkurenčnost cen zemeljskega plina v primerjavi z drugimi energenti, ugodne gospodarske razmere, gospodarska rast in drugi individualno pogojeni dejavniki. V povprečju je mesečno dobavitelja zemeljskega plina zamenjalo 287 gospodinjskih in 95 poslovnih odjemalcev. V primerjavi z letom 2018 se je skupno število menjav povečalo za skoraj 4 %, kar pomeni, da smo v letu 2019 zabeležili prvo povečanje skupnega števila menjav dobavitelja po letu 2015. Povečalo se je predvsem število menjav dobavitelja pri poslovnih odjemalcih, ki je bilo v primerjavi z letom 2018 višje za 23 %. Število menjav gospodinjskih odjemalcev se je v primerjavi z letom 2018 zmanjšalo za 1,4 %.

Nujna oskrba je oskrba z električno energijo ali zemeljskim plinom, do katere je upravičen ranljivi odjemalec ob izpolnjevanju določenih pogojev. Operater distribucijskega sistema električne energije je prejel pet zahtev za odobritev nujne oskrbe, zahtevo za odobritev pa je izpolnjeval le en ranljivi odjemalec, kar je novost v primerjavi s preteklimi leti, ko nujna oskrba na področju električne energije ni bila odobrena. Operaterji distribucijskih sistemov zemeljskega plina so prejeli skupaj 22 zahtev za odobritev nujne oskrbe in v kar 21 primerih odklop odjemalca preložili.

Oskrba s toploto je distribucija toplote in hladu, ki se uporabljata za ogrevanje ali hlajenje prostorov, za potrebe industrijskih procesov in za pripravo sanitarne tople vode. V Sloveniji je v letu 2019 oskrbo s toploto iz 100 distribucijskih sistemov zagotavljalo 55 distributerjev toplote v 66 občinah. Število odjemalcev toplote, priključenih na distribucijske sisteme toplote, se je v letu 2019 glede na leto prej zmanjšalo za 0,5 %. Pri distribuciji hladu tudi v letu 2018 niso bili evidentirani novi distribucijski sistemi daljinskega hlajenja.

Poročilo je opremljeno z množico grafov in tabel, in tako še bolj pregledno dopolnjuje samo besedilo.

Podrobnosti

Vir: MZI