Novica

Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2021

⇒ Energetika ⇒ Splošno

Vlada RS se je na 11. redni seji seznanila s Poročilom o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2021, ki ga je sprejel Svet Agencije za energijo dne 28. 6. 2022. Poročilo podrobno prikazuje stanje in razvoj trgov z električno energijo in zemeljskim plinom, doseganje ciljev na področjih proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje, predstavljeni so tudi doseženi prihranki energije z učinkovito rabo ter oskrba s toploto. Ministrstvo za infrastrukturo ocenjuje, da je poročilo korektno in daje dober pregled nad dogajanjem v energetiki v letu 2021. Poročilo Agencija za energijo do konca julija posreduje Evropski komisiji in Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER).

Poraba električne energije v Sloveniji je bila v letu 2021 večja za 3,1 % in ni bila v celoti pokrita s proizvodnimi viri na območju Slovenije. Pokritost slovenske porabe (vključno z izgubami v sistemu in ob upoštevanju, da polovični delež proizvodnje NEK pripada Hrvaški) z domačo proizvodnjo je znašala približno 82,9 %. K domači proizvodnji največ prispevajo velike hidroelektrarne, termoelektrarne in jedrska elektrarna. Delež proizvedene električne energije v hidroelektrarnah in v elektrarnah na druge obnovljive vire se iz leta v leto spreminja glede na hidrološke in druge razmere ter tudi glede na obseg vlaganj v izgradnjo proizvodnih enot za izrabo obnovljivih virov. V letu 2021 je delež obnovljivih virov znašal 36,7 % vse proizvedene električne energije v Sloveniji, kar je 1,7 % več kot leta 2020. Elektrarne na fosilna goriva so k skupni proizvodnji prispevale 25,8 %, kar je 0,8 % manj kot leto prej, NEK pa 37,5 % vse proizvedene električne energije.

Za značilnega gospodinjskega odjemalca je bila končna cena dobavljene električne energije, ki vključuje vse sestavine cene električne energije, v letu 2021 za 7,4 % višja kot leta 2020. Cene so bile v letu 2021 najnižje v prvem četrtletju, do konca leta so cene samo še naraščale. Najvišje so bile v zadnjem četrtletju, ko je bila povprečna cene pasovne energije v Sloveniji 223,72 EUR/MWh. V letu 2021 se je povprečna cena pasovne energije na borzi v Sloveniji v primerjavi z letom 2020 zvišala za kar 206 %, kar je zgodovinsko gledano najvišja letna povprečna vrednost. Število in delež menjav dobavitelja gospodinjskih odjemalcev v Sloveniji sta se kljub potencialnim prihrankom v zadnjih letih konstanto zniževala, vendar pa se je trend v zadnjem četrtletju leta 2021 začel spreminjati, zaradi dviga cen, a kljub temu je bilo menjav dobaviteljev 7,7 % manj kot preteklo leto.

Ocenjeni delež obnovljivih virov energije (OVE) v končni porabi energije za leto 2021 je za 1,5 % nižji, kot delež OVE v letu 2020, in znaša 23,5 %. Pomemben vpliv na znižanje deleža ima ponovno povečanje porabe energije v letu 2021 glede na leto 2020, ko je poraba energentov zaradi epidemije covida-19 močno padla. Čeprav je Slovenija za leto 2020 dosegla zastavljeni ciljni delež OVE, je napredek Slovenije po letu 2005 med vsemi državami EU najmanjši. Ocenjeni delež OVE v sektorju električne energije za leto 2021 znaša 34,9 % ter je le za 0,2 % nižji od doseženega v letu 2020, ko je zmanjšanje porabe električne energije močno vplivalo na doseženi delež OVE v končni bruto porabi električne energije. V povprečju je več kot 90 % električne energije iz OVE proizvedene v hidroelektrarnah.

Pomemben vpliv na razvoj rabe OVE v zadnjih letih ima tudi samooskrba končnih odjemalcev. Ta se izvaja na podlagi Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, namenjen pa je gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem, ki proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije iz OVE priključijo na notranjo inštalacijo stavb, na katere so nameščene. V letu 2021 je bilo na novo priključenih že 5810 naprav s skupno priključno močjo skoraj 93 MW. V letu 2021 je tako obratovalo že 14.451 naprav za samooskrbo s skupno priključno močjo 195 MW in povprečno priključno močjo 13,5 kW. Hkrati z naraščanjem števila odjemalcev s samooskrbo narašča tudi povprečna moč naprav za samooskrbo, ki je v letu 2021 znašala 15,9 kW. Naraščanje moči naprav za samooskrbo je mogoče povezati z vedno večjo uporabo električne energije za ogrevanje stavb s toplotnimi črpalkami, v zadnjem času pa postaja zanimiva tudi samooskrba v povezavi s polnjenjem električnih vozil na domu. Zaradi podaljševanja časa, potrebnega za izdajo soglasja za priključitev teh naprav, se je pa izrazito poslabšala raven komercialne kakovosti na področju priključevanja.

Sistemske storitve so storitve, ki jih mora zagotavljati operater prenosnega sistema, da omogoči normalno obratovanje celotnega elektroenergetskega sistema. Frekvenčne sistemske storitve sodijo med storitve izravnave v elektroenergetskem sistemu. Od 19. januarja je Slovenija del območja meddržavne izmenjave rezerv za vzdrževanje frekvence. Leto 2021 sta na področju izravnave zaznamovala prehod na 15-minutni obračunski interval in veliko povišanje cen odstopanj, ki je posledica razmer na evropskem trgu. Slovenija se uvršča med vodilne evropske države pri nameščanju naprednih merilnih naprav. Konec leta 2021 je bilo že 88,1 % uporabnikov na distribucijskem sistemu opremljenih z naprednimi merilnimi napravami, 84,3 % pa jih je bilo dejansko povezanih v daljinski zajem merilnih podatkov.

Agencija za energijo v svojem poročilu ugotavlja, da je bila skupna poraba domačih odjemalcev zemeljskega plina 10.163 GWh oziroma 6 % višja kot leto prej in je dosegla najvišjo vrednost porabe v zadnjem desetletju. Poraba se je na splošno povečala pri vseh skupinah odjemalcev. V prvih osmih mesecih leta 2021 se najnižje cene zemeljskega plina na maloprodajnem trgu skoraj niso spreminjale. Septembra se je najnižja cena začela zviševati, nadaljnje zvišanje najnižje cene pa je sledilo novembra. Ob koncu leta je bila najnižja ponujena cena 15 % višja kot ob začetku leta. Višanje maloprodajnih cen je posledica zvišanja veleprodajnih cen na veleprodajnih trgih zemeljskega plina v Evropi. Končne cene zemeljskega plina za značilne gospodinjske odjemalce v Sloveniji še naprej ostajajo pod povprečjem cen v EU, medtem ko so za značilne poslovne odjemalce 8,9 % nad povprečjem EU.

Energetska učinkovitost je med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje ciljev trajnostne energetske politike. Slovenija večino prihrankov energije, s katerimi uresničuje zastavljene cilje energetske učinkovitosti, doseže z izvajanjem ukrepov v sistemu obveznega doseganja prihrankov energije, ki zavezuje dobavitelje energentov končnim odjemalcem, in z alternativnim programom ukrepov energetske učinkovitosti, ki ga izvaja Eko sklad. Zavezanci za doseganje prihrankov energije so dobavitelji električne energije, toplote, zemeljskega plina ter tekočih in trdnih goriv končnim odjemalcem, ki so morali s prispevkom k izvedbi ukrepov učinkovite rabe energije v letu 2021 na letni ravni zagotoviti 0,8 % prihranka energije od prodanih količin energije končnim odjemalcem v letu 2020.

V Sloveniji je v letu 2021 oskrbo s toploto iz distribucijskih sistemov toplote zagotavljalo 54 distributerjev toplote. Distribucija se je izvajala v 69 občinah iz 112 distribucijskih sistemov. Poraba toplote odjemalcev iz evidentiranih distribucijskih sistemov je bila 12,3 % večja kot leto prej, v primerjavi z letom 2019 pa večja za 10,4 % kljub povečanemu deležu toplotno saniranih ovojev eno- in večstanovanjskih stavb. Vzrok je predvsem v večjem letnem temperaturnem primanjkljaju v primerjavi s temperaturnimi primanjkljaji v zadnjih treh letih ter povečanem številu oskrbovanih gospodinjskih in poslovnih odjemalcev. Glavni primarni energent za proizvodnjo toplote za oskrbo distribucijskih sistemov ostaja premog s 47-odstotnim deležem, sledi mu zemeljski plin z 31,48 % in ostali primarni energenti z 21,52-odstotnim deležem. Povprečna mesečna maloprodajna cena toplote za gospodinjske odjemalce se je skoraj v vseh občinah glede na leto prej v povprečju povečala za 12 %.

Podrobnosti

Vir: MZI


© 2012 - 2024 Portal Energetika