Uredba 2019/941/EU o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije (v nadaljevanju besedila: Uredba RPP) določa pravila za sodelovanje med državami članicami z namenom preprečevanja in obvladovanja kriz pri oskrbi z električno energijo ter priprave na take krize v duhu solidarnosti in preglednosti ter ob popolnem upoštevanju zahtev konkurenčnega notranjega trga električne energije. Namen uredbe je vzpostavitev razmer, v katerih bo oskrba z električno energijo v EU odporna na različne dogodke, ki lahko ogrozijo oskrbo.

Na podlagi 10. člena Uredbe RPP so pristojni organi držav članic bili zavezani sprejeti in objaviti svoje prve načrte pripravljenosti na tveganja do 5. 1. 2022. Ministrstvo, pristojno za energijo, ki je na podlagi 138. člena Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE) v Sloveniji določeno kot pristojni organ za sprejem tega načrta, je prvi načrt sprejelo in objavilo decembra 2021. Načrt izpolnjuje zahteve 10., 11. in 12. člena Uredbe RPR. Postopki in ukrepi na tem področju v Sloveniji obstajajo že od prej in so v načrtu pretežno povzeti in povezani v obliki, kot jo določa Uredba RPR.

Družba ELES, d.o.o. je kot sistemski operater, ki izvaja vlogo koordinatorja pri pripravah, opredelitvi in izvajanju nalog za delovanje obrambnega sistema v izrednem stanju, vojni ali krizah ter ob večjih naravnih in drugih nesrečah prevzelo izvajanje operativnih nalog v zvezi z načrtovanjem pripravljenosti na tveganja in obvladovanjem tveganj. Skladno z Uredbo RPP je Evropska komisija Sloveniji poslala pripombe in predloge v zvezi z objavljenim načrtom. Ministrstvo, pristojno za energijo je kot pristojni organ načrt dopolnil in sprejel za objavo.

Posodobljen načrt pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije (april 2023) vsebuje naslednje dopolnitve:

• v poglavju 1.3 (str. 6) so posamično navedene vse države članice določene regije obratovanja sistema,
• dopolnjen opis scenarija o pomanjkanju fosilnih goriv (str. 14), kot tudi opis ukrepov v zvezi s tem scenarijem (str. 22),
• dodana je obrazložitev ne uvrstitve pomanjkanja jedrskega goriva med izbrane slovenske scenarije zaradi ocenjenega zanemarljivega kombiniranega kriterija verjetnosti nedobavljene energije in pričakovanega nenapajanja odjema (str. 9),
• glede jasne povezave med izbranimi nacionalnimi kriteriji in regionalnimi ENTSO scenariji je v besedilo vključena tabela 1 (str. 8), ki prikazuje nacionalno oceno pomembnosti scenarija in razloge za ne uvrstitev med slovenske izbrane scenarije,
• dodana je Tabela 2 (str. 10), ki za vsakega od izbranih kriznih scenarijev prikazuje verjetnost nastopa, ocenjen vpliv na nedobavljeno energijo, na pričakovano nenapajanje odjema in na kombiniran kriterij, oceno čezmejne odvisnosti, vpliv podnebnih sprememb na scenarij in vpliv scenarija na kritična sredstva,
• dodana je dopolnitev glede opredelitve krize pri oskrbi z električno energijo skladno (str. 19). Glede določitve, kako naj operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov zmanjšajo porabo, je potrebno omeniti, da je postopek in način ročnega zmanjševanja bremena in postopek zmanjšanja porabe določen v Uredbi o omejevanju obtežb in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu (Ur. list RS, št. 42/95, 64/95, 17/14 – EZ-1 in 172/21 – ZOEE), ki je sicer trenutno v postopku prenove, a tudi v obstoječi obliki zadovoljivo določa način zmanjševanja obremenitve, ko je to potrebno,
• na koncu 6. poglavja je dodana navedba Razvojnega načrta prenosnega omrežja in Razvojnega načrta distribucijskega omrežja.

Načrt pripravljenosti na tveganje je razvit in dogovorjen po posvetovanju z deležniki: operaterjem distribucijskega sistema, elektrodistrubucijskimi družbami, Agencijo za energijo in operaterjem trga.

Podrobnejše informacije

Vir: MOPE