Uredba 2019/941/EU o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije (v nadaljevanju besedila: Uredba RPR) določa pravila za sodelovanje med državami članicami z namenom preprečevanja in obvladovanja kriz pri oskrbi z električno energijo ter priprave na take krize v duhu solidarnosti in preglednosti ter ob popolnem upoštevanju zahtev konkurenčnega notranjega trga električne energije. Namen uredbe je vzpostavitev razmer, v katerih bo oskrba z električno energijo v EU odporna na različne dogodke, ki lahko ogrozijo oskrbo.

Na podlagi 10. člena Uredbe RPR so pristojni organi držav članic zavezani sprejeti in objaviti svoje prve načrte pripravljenosti na tveganja do 5. 1. 2022 in jih redno posodabljati vsaj na vsaka štiri leta. Ministrstvo, pristojno za energijo, je na podlagi 138. člena Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE) v Sloveniji določeno kot pristojni organ za sprejem tega načrta. Operativne naloge v zvezi z načrtovanjem pripravljenosti na tveganja in obvladovanjem tveganj ministrstvo prenese na sistemskega operaterja, distribucijskega operaterja ter operaterja trga z električno energijo.

Družba ELES, d.o.o. kot sistemski operater, ki izvaja vlogo koordinatorja pri pripravah, opredelitvi in izvajanju nalog za delovanje obrambnega sistema v izrednem stanju, vojni ali krizah ter ob večjih naravnih in drugih nesrečah, je v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo, pripravila prvi nacionalni "Načrt pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije".

Prvi slovenski Načrt pripravljenosti na tveganja je bil sprejet decembra 2021. Na pobudo Evropske komisije je bil zaradi energetske krize in napada na Ukrajino prvič prenovljen marca 2023. Zadnjo prenovo nacionalnega načrta v aprilu 2026 je sprožil prenovljen spisek kriznih scenarijev, ki ga je sprejelo Evropsko združenje sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja (ENTSO-E).

Načrt pripravljenosti na tveganja izpolnjuje zahteve 10., 11. in 12. člena Uredbe RPR. Postopki in ukrepi na tem področju v Sloveniji obstajajo že od prej in so v načrtu pretežno povzeti in povezani v obliki, kot jo določa Uredba RPR.

V letu 2024 je ENTSO-E v sodelovanju z državami članicami in usklajevalno skupino za električno energijo na novo opredelil regionalne krizne scenarije pri oskrbi z električno energijo. Med 23 regionalnimi kriznimi scenariji je nacionalni koordinator (ELES, d.o.o., operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja) prepoznal 13 različnih scenarijev, ki so glede na morebitno nacionalno in regionalno energetsko krizo relevantni za Slovenijo. Poleg tega je ELES dodal še en svoj, poseben scenarij, tako da prenovljen nacionalni načrt za tveganja zajema naslednje regionalne krizne scenarije pri preskrbi z električno energijo:

• Hudo poletje
• Huda zima
• Hudo neurje
• Hud žled
• Hude poplave
• Dunkelflaute (zelo nizka vetrna in sončna proizvodnja)
• Neobičajno visok odjem / napaka v napovedi OVE
• Potres
• Pomanjkanje fosilnih goriv
• Serijske tehnične napake
• Pandemija
• Fizični napad na centre vodenja
• Izguba IKT sistemov zaradi kibernetskega napada
• Lokalna tehnična okvara regionalnega pomena - poseben scenarij

Ker se je spremenil nabor in opis scenarijev, se je spremenila tudi matrika, ki povezuje scenarije s predvidenimi ukrepi in postopki. 

Načrt vsebuje scenarije za krize pri oskrbi z električno energijo, vlogo in pristojnosti pristojnega organa, postopke v primeru krize pri oskrbi z električno energijo, naloge kriznega koordinatorja, posvetovanje z deležniki in preizkuse odziva na izredne razmere. V ta namen je predvidena tudi pomoč med državami članicami v okviru dogovorjenih regionalnih in bilateralnih postopkov. Predpogoj je, da morajo imeti vse države urejen svoj lasten sistem odpornosti, da bodo najprej odporne same, po drugi strani pa posledično sposobne pomagati drugim državam.

Načrt pripravljenosti na tveganje je bil razvit in dogovorjen po posvetovanju z deležniki: operaterjem distribucijskega sistema, elektrodistrubucijskimi družbami, Agencijo za energijo in operaterjem trga.