V skladu z usmeritvijo, da so stavbe javnih organov zgled, 5. člen Direktive o energetski učinkovitosti 2012/27/ES določa, da mora vsaka država članica od 1. januarja 2014 naprej vsako leto energetsko prenoviti 3 odstotke skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi ožjega javnega sektorja, ki se ogrevajo ali ohlajajo. Prav tako je potrebno zagotoviti minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb v skladu z Direktivo o energetski učinkovitosti stavb 2010/31/EU. Slovenija se je zavezala, da bo prispevala svoj delež k doseganju ciljev EU za povečanje energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije v rabi bruto končne energije ter za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.

Vlada je z Uredbo o upravljanju z energijo v javnem sektorju vzpostavila sistem za spodbujanje energetsko učinkovite prenove in gradnje skoraj ničenergijskih stavb v javnem sektorju. Namen uredbe je pospešiti pripravo in izvedbo teh projektov ter učinkovito izkoristiti evropska sredstva za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

Na podlagi uredbe in sklepa Vlade, sprejetega na 29. redni seji 27. avgusta 2020, so ministrstva posredovala seznam za izvedbo projektov energetskih prenov javnih stavb, ki ne dosegajo predpisanih zahtev glede energetske učinkovitosti, in projektov graditve novih skoraj nič-energijskih stavb.

V seznam primernih stavb za prenovo in graditev so vključene javne stavbe 9 ministrstev, in sicer gre za 92 projektov, ki vključujejo prenovo ali graditev 124 stavb, s skupno površino 449.805,6 m2.

V okviru priprave nove dolgoročne strategije za prenovo stavb do leta 2050 so bila pripravljena natančnejša izhodišča za identifikacijo stavbnega potenciala v lasti Republike Slovenije, ki bodo tudi predstavljala podlago za nadaljnje določanje seznama javnih stavb, ki so primerne za takojšnjo pripravo in izvedbo prenove.

Vir: MOPE