Seznam javnih stavb za prenovo in graditev

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o upravljanju z energijo v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 116/2020) s katero se bodo spodbudili in pospešili postopki priprave projektov na področju energetsko učinkovite prenove javnih stavb in projektov graditve novih skoraj nič-energijskih javnih stavb ter posledično pospešila izvedba teh projektov in črpanje sredstev evropske kohezijske politike. S spremembo uredbe so se opredelile osebe javnega sektorja, ki so zavezane za prenovo in graditev ter določili kriteriji, na osnovi katerih bo Vlada RS enkrat letno s sklepom določila seznam stavb oseb javnega sektorja za prenovo in graditev. Z uredbo je opredeljena tudi možnost izvedbe postopka oddaje naročila notranjemu izvajalcu države za storitev priprave ekonomske in tehnične dokumentacije, potrebne za prenovo javnih stavb ali za graditev novih skoraj nič-energijskih stavb. Novelirana uredba je začela veljati z dnem 13. 9. 2020.

Vlada Republike Slovenije je na svoji 29. redni seji dne 27. 8. 2020 v okviru sprejemanja uredbe sprejela tudi naslednji sklep:

»Ministrstva v roku 30 dni od začetka veljavnosti uredbe iz prejšnje točke posredujejo ministrstvu, pristojnemu za energijo, seznam projektov za izvedbo prenove in graditve novih skoraj nič-energijskih stavb oseb javnega sektorja, ki ne dosegajo predpisanih minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije.«


Dodatna pojasnila za pripravo seznama stavb oseb javnega sektorja za prenovo in graditev

Na osnovi prejetih seznamov stavb za energetsko prenovo in graditev s strani ministrstev smo zaznali, da obstajajo nejasnosti glede priprave, uporabe in namena teh seznamov in zato podajamo naslednja pojasnila:

V skladu s 324. členom Energetskega zakona – EZ-1 (Ur. l. RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo in 65/20) je cilj uredbe spodbujati pripravo projektov za energetsko učinkovito prenovo nacionalnega fonda obstoječih javnih stavb in graditev novih skoraj nič-energijskih stavb za zagotavljanje visoko energetsko učinkovitega nacionalnega stavbnega fonda. Predvsem za stavbe ožjega javnega sektorja je dolgoročni cilj energetska prenova 3 % skupne tlorisne površine na leto, da se dosežejo predpisane zahteve energetske učinkovitosti. Prenova javnih stavb je priložnost za inovacije, zagon gospodarske rasti ter oblikovanje novih priložnosti v gradbeništvu, s tem pa postajajo stavbe tudi bolj energetsko učinkovite in podnebju prijaznejše.

Med drugim v skladu z usmeritvijo, da so stavbe javnih organov zgled, 5. člen Direktive 2012/27/ES o energetski učinkovitosti določa, da vsaka država članica od 1. januarja 2014 vsako leto prenovi 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi ožjega javnega sektorja, ki se ogrevajo ali ohlajajo, in da se izpolnijo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb v skladu z Direktivo 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/31/EU). Slovenija se je zavezala, da bo prispevala svoj delež k doseganju ciljev EU za povečanje energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije v rabi bruto končne energije ter za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.

V skladu s 348. členom EZ-1 vlada na predlog ministrstva, pristojnega za energijo, in ministrstva, pristojnega za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem, sprejme dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda javnih ter zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb. V okviru priprave nove dolgoročne strategije za energetsko prenovo stavb, ki je trenutno v postopku medresorskega usklajevanja, so pripravljena izhodišča za opredelitev stavbnih zmogljivosti v lasti Republike Slovenije, ki bodo podlaga za natančnejše določanje seznama javnih stavb, primernih za takojšnjo pripravo in izvedbo prenove. Slovenija se je tudi v okviru drugih strateških dokumentov zavezala, da bo podprla projekte energetske prenove stavb javnega sektorja (npr. OP-EKP 2014–2020, AN-URE 2020, AN-sNES, OP-TGP 2020, NEPN). Te dokumenti opredeljujejo cilje energetske učinkovitosti in cilje prenove stavb v Sloveniji.

V okviru predloga nove dolgoročne strategije za energetsko prenovo je tudi opredeljeno, da je zaradi pomanjkanja proračunskih virov in hkrati razpršenosti teh virov v okviru proračunskih pravic porabe potrebno zagotoviti stabilen in zadosten vir financiranja in ustrezen seznam prioritetnih stavb ministrstev primernih za energetsko prenovo, ki se po navodilu Vlade RS morajo energetsko prenoviti. Ker je strategija splošnejše in dolgoročne narave, je njen namen prepoznati tehnični potencial stavb za energetsko prenovo, ki je v strategiji opredeljen v okviru prioritetnega seznama stavb za energetsko prenovo stavb zgolj ožjega javnega sektorja glede na obravnavo različnih vidikov prenove, pri čemer se načrtuje razširitev seznama tudi s stavbami širšega javnega sektorja in občin. Prioritetni seznam stavb ožjega javnega sektorja v okviru nove dolgoročne strategije za energetsko prenovo predstavlja »širši« nabor javnih stavb primernih za prenovo in bo omogočal pomoč ministrstvom pri sprejemanju odločitev o prioritetah pri pripravi projektov in uvrstitvi teh projektov v »ožji« seznam javnih stavb za prenovo in graditev, ki ga morajo vsako leto, najpozneje do začetka julija posredovati ministrstvu, pristojnemu za energijo in ki ga bo Vlada RS sprejemala na osnovi predmetne uredbe.


Seznam javnih stavb za prenovo in graditev

Seznam javnih stavb za prenovo in graditev, posredovan s strani ministrstev, je trenutno zgolj informativne narave, vendar bo v nadaljevanju predstavljal izhodišče v okviru programiranja novega večletnega finančnega okvira (VFO 2021-2027) in morebitnega oblikovanja obnovljivega sklada za financiranje prenov stavb ožjega javnega sektorja.

V tem trenutku za stavbe, ki bodo uvrščene na seznam javnih stavb za prenovo in graditev ni zagotovljenih dodatnih finančnih sredstev iz kakršnegakoli javnega vira oziroma evropskega sklada, temveč obstajajo zgolj obstoječe pravice porabe v okviru načrtovanih sredstev posameznih ministrstev ter drugi viri financiranja (npr. kohezijska sredstva, zasebna sredstva in drugo). Uvrstitev na ta seznam zato ne pomeni avtomatsko zagotovitev kakršnihkoli javnih virov financiranja.

V okviru uredbe je za izvajanje storitev priprave ekonomske in tehnične dokumentacije, potrebne za prenovo javnih stavb ali graditev novih skoraj nič-energijskih javnih stavb, ki zajema investicijsko, projektno in drugo dokumentacijo, opredeljena tudi možnost, da storitev izvaja gospodarska družba, ki jo določi Vlada Republike Slovenije, da kot notranji izvajalec za državo in njene organe opravlja storitve investicijskega inženiringa, če izpolnjuje pogoje za oddajo naročila med osebami v javnem sektorju v skladu z zakonom, ki določa pravila o postopkih javnega naročanja. Edini ustanovitelj in družbenik te družbe je Republika Slovenija. Poslovni delež družbe se ne more deliti ali prenesti na drugo osebo.

Ta določba ne pomeni izključitev drugih ponudnikov teh storitev na trgu, temveč gre za možnost izvajanja teh storitev na zgoraj omenjen način, pri čemer je odločitev o izbiri te možnosti v domeni investitorja.


© 2012 - 2020 Portal Energetika