Slovenija načeloma podpira prenovo zakonodaje, saj ocenjuje, da je dobro integrirano in optimizirano evropsko energetsko omrežje ključno za konkurenčen, stroškovno učinkovit in čist energetski prehod ter doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Predlog uredbe prinaša več pomembnih novosti. Med njimi so uvedba novih kategorij infrastrukture, namenjenih krepitvi varnosti, zaščite in učinkovitosti energetskih omrežij, ter poenostavitev in pospešitev postopkov izdaje dovoljenj, zlasti za čezmejne projekte. Poseben poudarek je tudi na digitalizaciji postopkov ter na uskladitvi z evropskim zakonodajnim svežnjem o razogljičenju plina in vodika. Uredba dodatno krepi tudi vidike fizične in kibernetske odpornosti energetske infrastrukture.

Slovenija podpira tudi bolj poenostavljen pristop za projekte skupnega interesa (PCI), zlasti za tiste, ki so že uvrščeni na obstoječe sezname. Prav tako se zavzema za uvedbo dodatnih rešitev za nadgradnjo obstoječih omrežij ter za večjo jasnost postopkov, izboljšano sodelovanje javnosti in digitalizirano izvajanje postopkov, ob hkratnem upoštevanju realnih časovnih okvirjev.

Največ zadržkov Slovenija izraža glede predloga, da bi bilo treba 25 odstotkov prihodkov iz čezmejnih prenosnih zmogljivosti obvezno nameniti financiranju PCI projektov. Slovenija meni, da bi morali ti prihodki ostati na voljo operaterjem v državah članicah, kjer so bili ustvarjeni, saj predstavljajo vir omrežnine in omogočajo naložbe v domačo energetsko infrastrukturo.

Slovenija bo v nadaljnjih pogajanjih na ravni EU zagovarjala večjo fleksibilnost pri uporabi teh sredstev ter skušala doseči rešitev, ki bo bolje uravnotežila evropske razvojne cilje in nacionalne potrebe energetskih sistemov.

Vir: MOPE