Novica

Projekt prenove hidroelektrarne Zlatoličje, jezu Melje in izgradnje male hidroelektrarne Melje je zaključen

⇒ Energetika ⇒ Energetska infrastruktura

S simbolično slovesnostjo, ki je v sredo, 18. junija 2014, potekala v HE Zlatoličje, se je uradno zaključil dobrih 62 milijonov vreden projekt prenove HE Zlatoličje, jezu Melje in izgradnje MHE Melje. Njegova izvedba je potekala med leti 2006 in 2013, zaključen pa je bil znotraj načrtovanih finančnih okvirjev.

HE Zlatoličje

HE Zlatoličje, prva kanalska elektrarna v Sloveniji, je od leta 1969 obratovala varno in zanesljivo. Po skoraj 40 letih delovanja so se začeli kazati znaki dotrajanosti primarne opreme, predvsem obeh generatorjev in turbin. Glede na velik pomen HE Zlatoličje, ki proizvede več kot petino električne energije družbe Dravske elektrarne Maribor, je bila leta 2003 sprejeta odločitev o začetku priprave projektne dokumentacije za njeno celovito prenovo. Začetek projekta, ki je poleg prenove HE Zlatoličje vključeval tudi prenovo jezu Melje, nadvišanje dovodnega kanala in izgradnjo nove male HE na jezu Melje, sega v leto 2006. S pridobitvijo gradbenega dovoljenja marca 2006 so bili podani vsi pogoji za njegov začetek.

Prva dela so potekala na jezu Melje, kjer je bila izvedena kompletna zamenjava hidromehanske opreme jezu z nadvišanjem zapornic vseh šestih pretočnih polj, zamenjana elektro oprema in vodenje, na novo so bili zgrajeni srednjenapetostno in nizkonapetostno stikališče ter nova mala hidroelektrarna na desnem bregu Drave za potrebe izkoriščanja ekološko sprejemljivega pretoka, ki se preliva v strugo Drave. Prenova jezu Melje je bila zaključena avgusta 2009, mala hidroelektrarna Melje pa je začela obratovati že januarja 2009.

Prenova HE Zlatoličje se je pričela julija 2007, razlog za zamik pričetka del v HE Zlatoličje v primerjavi z deli na jezu Melje je bila predvsem potreba po optimalni izkoriščenosti hidrologije Drave. Dela so potekala do aprila 2008, ko je bila uspešno izvedena prva sinhronizacija agregata 2 z omrežjem in je ta začel pogodbeno poskusno obratovati. Žal je v tem času prišlo do težav na nosilnem ležaju turbine, za kar je naročnik sprožil postopek reklamacije v času garancijske dobe. Reklamacijski postopek in odprava napak na turbini agregata 2 sta povzročila, da se prenova agregata 1 ni pričela julija 2008, kot je bilo projektno predvideno, ampak šele julija 2011, ko so bile sanirane in odpravljene vse pomanjkljivosti, ugotovljene na agregatu 2.

Prenova agregata 1 se je pričela 15. julija 2011 in je potekla v načrtovanih okvirjih ter brez večjih zapletov. Končana je bila konec septembra 2012, ko je bil prenovljen agregat 1 uspešno sinhroniziran z omrežjem. Sledila sta enoletno poskusno obratovanje in izvedba upravnih postopkov za pridobitev uporabnega dovoljenja, ki je bilo pridobljeno oktobra 2013, kar se šteje tudi za zaključek prenove HE Zlatoličje, jezu Melje in MHE Melje. 


Dela na projektu

Jez Melje:

  • povečanje stabilnosti in trdnosti jezu Melje,
  • sanacijo in dodatno utrditev varovalnega in prelivnega zidu,
  • sanacijo jezu Melje in izgradnjo transformatorske postaje Črpališče,
  • izgradnjo nove male HE na jezu Melje (z izgradnjo MHE Melje je izkoriščen ekološko sprejemljivi pretok oziroma biološki minimum, ki znaša pozimi 10 m3/s in poleti 20 m3/s).

Dovodni kanal:

  • namestitev varovanega zidu na krono nasipa dovodnega kanala.

HE Zlatoličje:

  • zamenjavo obeh agregatov v HE Zlatoličje,
  • elektro-strojna in gradbena dela v HE Zlatoličje za prehod na daljinsko vodenje.

Doseženi so bili tudi naslednji cilji prenove:

  • večja zanesljivost delovanja objektov z zamenjavo primarne in sekundarne opreme,
  • večji inštalirani pretok elektrarne iz 450 m3/s na 530 m3/s in s tem izenačitev pretoka obratovalne verige DEM, ki skupaj z jezom Melje sedaj znaša 550 m3/s,
  • večja srednja letna proizvodnja: HE Zlatoličje za 34 GWh in MHE Melje za 4,5 GWh,
  • večja inštalirana moč na pragu elektrarne za 12 MW, ki sedaj znaša 126 MW,
  • večja sposobnost sekundarne regulacije.

Vodja projekta Aleš Kirbiš se je ob tem zahvalil vsem sodelujočim za dobro sodelovanje in vložen trud: ekipi montažerja podjetja Esotech, projektantu IBE, strokovnemu nadzoru dobaviteljev opreme: Litostroj in Končar, kakor tudi ostalim dobaviteljem: Iskra Sistemi, Kolektor ETRA, Telem, TSN, Siemens in seveda vsem ostalim, ki so omogočili izvedbo projekta. Za inženiring je skrbela družba HSE Invest, ki je s svojo strokovnostjo pripomogla, da so vsi postopki tekli v skladu s pogodbami in da so bili vsi dogovori uresničeni.
 
Direktor DEM mag. Viljem Pozeb je ob zaključku projekta izpostavil: »Družba Dravske elektrarne Maribor je uspešno dokončala še eno fazo prenove verige elektrarn na Dravi. S tem smo poskrbeli, da bo največja hidroelektrarna v Sloveniji obratovala zanesljivo in varno nekaj naslednjih desetletij in Slovenijo še naprej oskrbovala z električno energijo, pridobljeno iz obnovljivega vodnega vira. Ob tem velja poudariti, da smo kljub neugodnim gospodarskim razmeram projekt uspeli zaključiti racionalno in ekonomično kot dober gospodar v okviru načrtovanih finančnih sredstev.«
 
»Skupina HSE je največja slovenska organizacija s področja elektroenergetike ter največji proizvajalec električne energije v Sloveniji, ki proizvede približno 70 odstotkov vse energije v državi. Pomemben delež k omenjeni številki prispevajo Dravske elektrarne Maribor, kot največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. Z zaključeno prenovo največje slovenske hidroelektrarne lahko tudi v prihodnje računamo na varno in zanesljivo oskrbo z energijo ter misli, znanje in resurse usmerimo v prenovo zadnje v verigi HE na Dravi – hidroelektrarno Formin ter v gradnjo novih proizvodnih hidro enot, s čimer bomo ne nazadnje izpolnili tudi zahteve Evropske Unije« pa je ob dogodku povedal generalni direktor HSE, Blaž Košorok.

Vir: DEM


© 2012 - 2020 Portal Energetika