Operaterji sistemov zemeljskega plina bodo na plinomerih izmerjene kubične metre plina pretvorili v energijske enote kWh (oziroma MWh) in pri tem upoštevali kurilnost zemeljskega plina v zadnjem mesecu. Poleg zemeljskega plina se bodo s 1. 1. 2017 v energijskih enotah obračunali tudi omrežnina ter vsi prispevki in trošarina.

Skladno z evropsko zakonodajo na področju zemeljskega plina se pri preračunu iz volumskih enot v energijske enote upošteva zgornja kurilnost (gross caloric value - GCV). Le to že več let dnevno objavlja operater prenosnega sistema. Trenutno je v slovenskem plinovodnem sistemu zelo homogen plin, kar pa se lahko bistveno spremeni ob uvajanju dodatnih virov v okolici ali doma: terminal utekočinjenega zemeljskega plina v bližini,  zemeljski plin iz Prekmurja ali bioplin.

Končni odjemalci bodo s prehodom na obračun v kWh plačevali toliko energije, kolikor jo bodo prejeli, hkrati pa bo lažja primerjava z ostalimi energenti. Slovenija je z uvedbo obračuna v kWh nekoliko počakala in je sedaj še ena zadnjih držav članic EU, ki uvaja ta prehod.

Ker so bili prispevki do sedaj iz osnovne vrednosti, ki je z uredbami podana v EUR/kWh (ali EUR/GJ), preračunani v EUR/m³ po spodnji kurilnosti, v celotnem plinskem sektorju pa se upošteva zgornja kurilnost zemeljskega plina, se bo ob prehodu na obračun po energijskih enotah, tipičen račun za enodružinsko hišo povečal za približno en odstotek. Za zemeljski plin so bili do sedaj za toliko obračunani nižji prispevki kot pri npr. električni energiji ali daljinskem ogrevanju.

Hkrati s spremembo obračuna zemeljskega plina v kWh, je Agencija za energijo z Aktom o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina opredelila način pretvorbe odčitane vrednosti volumskih enot m³ na plinomeru, ki ni opremljen s korektorjem temperature in tlaka, v normirane vrednosti Nm³, ki predstavljajo osnovo za preračun obračunskih volumskih enot v energijske enote kWh. Pri pretvorbi m³ v Nm³ bo upoštevana sprememba tlaka zaradi različnih nadmorskih višin na območjih izvajanja distribucije, kar zagotavlja bolj natančen in pošten obračun dobavljene količine energije v kWh odjemalcem. Spremenjen način obračuna, ki upošteva vpliv nadmorskih višin, bo po oceni Agencije za energijo v posameznih primerih povečal točnost določitve predane količine energije tudi do tri odstotke.