Na zasedanju pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov za spremembo podnebja (COP26) je včeraj potekal tematski Dan energije (Energy Day). Namenjen je bil krepitvi globalnega energetskega prehoda, ki je bistvenega pomena, če želimo omejiti dvig globalne temperature do 1,5°C. Dogodek je združil vlade, podjetja, vlagatelje in organizacije z vsega sveta z namenom dokazati, da je prehod na čisto energijo neizogiben in se pospešeno bliža, da je konec uporabe premoga na dosegu roke, in da so ljudje v središču tega prehoda.

Minister Vrtovec je nagovoril udeležence in poudaril, da smo se leta 2015 strinjali o viziji, leta 2018 nas je znanost opozorila, da lahko že scenarij dviga temperature za dve stopinji vodi v obsežne in potencialno katastrofalne spremembe za planet, in da je leta 2021 skrajni čas za ukrepanje. "Izstop iz premoga bo za Slovenijo pomenil velik izziv, ki smo ga sprejeli in skladno s katerim iščemo najboljše rešitve za ekonomsko prestrukturiranje slovenskih premogovnih regij s ciljem zagotoviti pravičen prehod za vse. Naša naloga ni videti v prihodnost, temveč jo omogočiti," je bil jasen minister za infrastrukturo.

Slovenija je skupaj s številnimi drugimi državami na COP26 podprla Izjavo o javni podpori k čistemu energetskemu prehodu (ang. Statement on Public Support for the Clean Energy Transition). Namen te izjave je na mednarodni ravni sprejeti čim bolj široko zavezo k prehodu na čisto energijo in stran od fosilnih goriv s ciljem zagotoviti, da je svet na ambiciozni, jasno opredeljeni poti do podnebne nevtralnosti, ki je združljiva s ciljem 1,5 °C in v skladu z dolgoročnimi cilji Pariškega sporazuma in na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanj.

Slovenija je pristopila tudi k pobudi Zavezništvo za krepitev izstopa iz premoga (ang. Powering Past Coal Alliance), ki predstavlja vodilno svetovno koalicijo zainteresiranih deležnikov, ki si prizadevajo pospešiti čisto rast in zaščito podnebja s hitrim opuščanjem uporabe premoga. Pobuda poudarja, da bi morali premog nehati uporabljati najkasneje do leta 2030 v državah članicah OECD in EU ter najkasneje do leta 2050 v preostalih državah. Članstvo omogoča tudi tistim državam, ki (zaenkrat) še ne morejo doseči tega cilja, da si prizadevajo sprejemati čimbolj ambiciozne ukrepe. Skladno s tem si Slovenija v okviru že pripravljene Nacionalne strategije za izstop iz premoga prizadeva za ambiciozen in pravičen izstop iz premoga, ki upošteva nacionalne posebnosti in okoliščine.

Vir: MZI