Novica

Sprejeta Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju

⇒ Energetika ⇒ Politika EU

Vlada RS je na 152. redni seji sprejela strategijo o alternativnih gorivih v sektorju prometa, ki posebno pozornost namenja hibridnim vozilom in vozilom na električni pogon in naložila Ministrstvu za infrastrukturo, da v šestih mesecih pripravi akcijski načrt za izvajanje te strategije. Strategija v slovenski pravni red prenaša evropsko Direktivo 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki se nanaša na električno energijo, stisnjen in utekočinjen zemeljski plin, utekočinjen naftni plin in biometan, bio-goriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik.

Uporaba alternativnih goriv je pomembna za doseganje okoljskih ciljev na področju emisij TGP in onesnaževal.
Po strategiji bo do leta 2030 potrebno med osebnimi vozili zagotoviti najmanj 17 % električnih vozil oziroma priključnih hibridov.
Za dosego ciljev strategije bo potrebno spodbujati trajnostno prometno politiko.

Strategija o alternativnih gorivih na nacionalnem nivoju države spodbuja rast vozil na električni pogon in hibridnih vozil ter vozil na fosilna goriva, ki imajo bistveno manjši negativni vpliv na okolje kot vozila, ki jih uporabljamo danes. Ključna cilja strategije sta:

  • od leta 2025 dalje bo v Sloveniji omejena prva registracija osebnih vozil in lahkih tovornih vozil kategorij, ki imajo po deklaraciji proizvajalca skupni ogljični odtis manjši od 100 g CO2 na km,
  • po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel s skupnim ogljičnim odtisom avtomobila nad 50 g CO2 na km. Danes so pod to mejo samo električni avtomobili in priključni hibridi.

V strategiji so predlagane skupine ukrepov za vsako alternativno gorivo, za katere bo pripravljen podroben akcijski načrt za obdobje 2018–2020. Prednostno so predvideni ukrepi za zagotovitev ustrezne polnilne infrastrukture za vozila na električni pogon, na stisnjen in utekočinjen zemeljski plin ter s katerimi bomo spodbudili povečevanje vozil na alternativna goriva.

Uporaba alternativnih goriv je pomembna za doseganje okoljskih ciljev na področju emisij toplogrednih plinov (TGP) in onesnaževal. Slovenija ima zahtevne cilje, saj mora kljub močnemu povečanju prometa  zagotoviti, da se bodo izpusti TGP v prometu v letu 2030 zmanjšali glede za 9 % glede na leto 2020. Glede na leto 2005 to sicer pomeni povečanje za 18 %, upoštevati pa je treba, da se je promet od leta 2005 do danes na nekaterih odsekih podvojil, do leta 2030 pa se pričakuje rast tovornega prometa med 60 % in 80 % ter osebnega prometa za 30 %.

Za doseganje ciljev na področju alternativnih goriv bo potrebno do leta 2030 poleg ukrepov za izboljšanje javnega potniškega prometa zagotoviti, da bo med osebnimi vozili vsaj 17 % električnih vozil oz. priključnih hibridov (200.000 vozil), 12 % električnih lahkih tovornih vozil (11.000 vozil), tretjina vseh avtobusov na stisnjen zemeljski plin (1.150 avtobusov) in skoraj 12 % težkih tovornih vozil (dobrih 4.300 vozil) na utekočinjen zemeljski plin. Zaradi povečanja vozil na alternativna goriva bo potrebno povečati tudi število polnilnic na avtocestah in v notrajnosti države. Slovenija je bila med prvimi v Evropi, ki je na svojem avtocestnem križu postavila e-polnilnice visokih moči. Ta mreža se bo v naslednjih petih letih za zagotovitev ustrezne pokritosti vseevropskega TEN-T omrežja s polnilnicami še bistveno povečala. V notranjem prometu pa bomo ob predvideni rasti vozil že leta 2020 potrebovali 1.200 polnilnic običajne moči, leta 2030 pa 22.300 takih polnilnic. Ob tem bo vsem ladjam v pristanišču v Kopru bo leta 2025 potrebno omogočiti napajanje z električno energijo s kopnega in črpanje utekočinjenega zemeljskega plina.

Za doseganje okoljskih ciljev je potrebno občutneje povečati tudi porabo biodizla, in sicer s povečevanjem deleža  primešanega biodizla fosilnemu dizlu ter s postopnim naraščanjem deleža težkih tovornih vozil na čisti biodizel na 10 % do leta 2030.

Da bo promet čim manj onesnaževal okolje, je potrebno spodbujati trajnostno prometno politiko: peš in kolesarski promet v naseljih ter povečati konkurenčnost javnega potniškega prometa. Ker javni prevoz v številnih delih Slovenije zaradi razpršene poseljenosti stežka nadomesti uporabo osebnih vozil, pa to ne bo zadostovalo. Zato bo morala biti Slovenija na področju uvajanja alternativnih goriv v prometu dovolj ambiciozna, da bo tudi tisti del mobilnosti, ki bo še naprej potekal z osebnimi prevozi, v čim manjši meri obremenjeval okolje.

Za hitrejši premik k zeleni mobilnosti na področju osebnih prevozov bo ključen tudi prispevek avtomobilske industrije z novimi izboljšavami na področju e-mobilnosti, uporabe vodika in gorivnih celic ter inovacijami in izboljšavami pri uporabi klasičnih motorjev. Tehnološki preboji bodo omogočili hitrejši razvoj in hitrejše doseganje zastavljenih ciljev.

Ministrstvo za infrastrukturo bo vsako leto pripravilo pregled rezultatov na tem področju in po potrebi predlagalo Vladi RS dopolnitev strategije.

V Sloveniji že sedaj spodbujamo nakup vozil na alternativna goriva s subvencijami za nakup električnih vozil, ki so dodatno oproščena tudi plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Na voljo so tudi ugodni krediti za nakup osebnih avtomobilov, motornih koles in koles na električni ali hibridni pogon, pri katerih znaša emisija CO2 največ 110 g/km. Za vozila z izpusti do 110 g/km CO2 se obračuna nižja davčna stopnja (0,5 %) davka na motorna vozila. Odvisno od občine in ponudnika pa so po državi na voljo brezplačne polnitve in parkiranje vozil na električni pogon.

Podrobnejše informacije

Vir: MzI


© 2012 - 2021 Portal Energetika