Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometu

Na podlagi Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva so določene minimalne zahteve za izgradnjo infrastrukture za alternativna goriva, vključno s polnilnimi mesti za električna vozila ter oskrbovalnimi mesti za zemeljski plin (UZP in SZP) in vodik, ki se izvajajo z nacionalnimi okviri politike držav članic, ter enotne tehnične specifikacije za taka polnilna ter oskrbovalna mesta, in zahteve za obveščanje uporabnikov.

Za alternativna goriva se po tej Direktivi štejejo električna energija, zemeljski plin (SZP – stisnjen zemeljski plin in UZP – utekočinjen zemeljski plin) in biometan, bio-goriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik (H2).

Direktiva nalaga državam članicam EU, da morajo do 18. novembra 2016 sprejeti »nacionalni okvir politike za razvoj trga v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju ter za vzpostavitev ustrezne infrastrukture«, ki mora vsebovati:

• oceno trenutnega stanja in prihodnjega razvoja trga v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju, tudi v zvezi z možnostjo njihove hkratne in kombinirane uporabe, ter vzpostavljanja ustrezne infrastrukture za goriva, pri čemer se, kadar je ustrezno, upošteva tudi čezmejna neprekinjena pokritost;
• nacionalne cilje v skladu zahtevami Direktive:
  • do 31. 12. 2020 vzpostavitev ustreznega števila javno dostopnih polnilnih mest za električna vozila in ukrepov za spodbujanje in lajšanje vzpostavljanja polnilnih mest, ki niso javno dostopna;
  • električna energija z obale se v pristaniščih jedrnega omrežja TEN-T prednostno vzpostavi do 31. 12. 2025;
  • določitev morskih pristanišč, v katerih je do 31. 12. 2025 na voljo ustrezno število oskrbovalnih mest za utekočinjen zemeljski plin (UZP);
  • do 31. 12. 2025 vsaj v obstoječem jedrnem omrežju TEN-T vzpostavitev ustreznega števila javno dostopnih oskrbovalnih mest za težka motorna vozila na UZP in ustrezno število javno dostopnih oskrbovalnih mest za SZP;
  • zagotovitev ustreznega distribucijskega sistema za dobavo UZP;
  • do 31. 12. 2020 vzpostavitev ustreznega število javno dostopnih oskrbovalnih mest za stisnjen zemeljski plin (SZP) za motorna vozila v mestnih in primestnih območjih;
  • po potrebi do 31. 12. 2025 zagotoviti ustrezno število javno dostopnih oskrbovalnih mest za pretok motornih vozil na vodikov pogon;

• ukrepe, ki so potrebni za uresničitev nacionalnih ciljev, določenih v nacionalnem okviru politike;
• ukrepe za spodbuditev vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva pri storitvah javnega prevoza;
• določitev mestnih/primestnih naselij, drugih gosto poseljenih območij in omrežij, ki bodo v skladu s tržnimi potrebami opremljena z javno dostopnimi oskrbovalnimi mesti za električna vozila in za SZP;
• oceno potrebe po postavitvi oskrbovalnih mest za UZP v pristaniščih zunaj jedrnega omrežja TEN-T;
• preverjanje potrebe po vzpostavitvi dobave električne energije za mirujoča letala na letališčih.

Za prenos te Direktive v slovenski pravni red je Vlada Republike Slovenije ustanovila Medresorsko delovno skupino za pripravo "Strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju".

Uporaba alternativnih goriv je potrebna za doseganje okoljskih ciljev na področju emisij toplogrednih plinov (TGP) in onesnaževal. Slovenija mora do leta 2030 zagotoviti zmanjšanje izpustov TGP v prometu za 9 % glede na leto 2020. Do leta 2029 oz. po letu 2030 pa je treba zmanjšati onesnaževala glede na leto 2005, in sicer žveplov dioksid (SO₂) za 63 % oz. 92 %, dušikove okside (NO_x) za 39 % oz. 65 %, nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC) za 23 % oz 53 %, amonijak (NH₃) za 1 % oz. 15 % in trdne delce (PM_2,5) za 25 % oz. 60 %.

Ključna cilja strategije sta:

• od leta 2025 dalje bo v Sloveniji omejena prva registracija osebnih vozil in lahkih tovornih vozil (kategorij M1, MG1 ter N1), ki imajo po deklaraciji proizvajalca skupni ogljični odtis večji od 100 g CO₂ na km,
• po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel s skupnim ogljičnim odtisom avtomobila nad 50 g CO₂ na km.

Tako zastavljeni cilj postavlja v ospredje vozila na električni pogon in hibridna vozila ter omogoča uporabo vozil na fosilna goriva, ki dosegajo visoke standarde in imajo bistveno manjši negativni vpliv na okolje kot vozila, ki so danes v uporabi.

V strategiji so predlagane skupine ukrepov za vsako alternativno gorivo, za katere bo pripravljen podroben akcijski načrt za obdobje 2018–2020. Prednostno so predvideni ukrepi za zagotovitev ustrezne polnilne infrastrukture za vozila na električni pogon, na stisnjen in utekočinjen zemeljski plin ter s katerimi bomo spodbudili povečevanje vozil na alternativna goriva. Ukrepi so predvideni na različnih področjih: od finančnih spodbud in sofinanciranj izgradnje ustrezne infrastrukture za alternativna goriva, sprememb predpisov, spodbujanja inovativnih rešitev do odprave administrativnih ovir. Med ukrepi bodo ključne finančne spodbude za nakup vozil na električni pogon in za priključne hibride, oprostitve plačila določenih dajatev za vozila na električni pogon, brezplačna parkiranja in drugi podobni ukrepi.

Za doseganje ciljev na področju alternativnih goriv bo po optimalnem scenariju potrebno do leta 2030 poleg ukrepov za izboljšanje javnega potniškega prometa zagotoviti:

• med osebnimi avtomobili vsaj 17 % električnih vozil oz. priključnih hibridov (200.000 vozil),
• 12 % električnih lahkih tovornih vozil (11.000 vozil),
• 33 % vseh avtobusov na stisnjen zemeljski plin (1.150 avtobusov),
• skoraj 12 % težkih tovornih vozil (dobrih 4.300 vozil) na utekočinjen zemeljski plin.

Zaradi povečanja vozil na alternativna goriva bo potrebno povečati tudi število polnilnic na avtocestah in v notrajnosti države. Slovenija je bila med prvimi v Evropi, ki je na svojem avtocestnem križu postavila e-polnilnice visokih moči. Ta mreža se bo v naslednjih petih letih za zagotovitev ustrezne pokritosti vseevropskega TEN-T omrežja s polnilnicami še bistveno povečala. V notranjem prometu pa bomo ob predvideni rasti vozil leta 2025 potrebovali 7.000 polnilnic običajne moči in leta 2030 kar 22.300 takih polnilnic. Ob tem bo vsem ladjam v pristanišču v Kopru bo leta 2025 potrebno omogočiti napajanje z električno energijo s kopnega in črpanje utekočinjenega zemeljskega plina.

Za doseganje okoljskih ciljev bo potrebno občutno povečati tudi porabo biodizla, in sicer s 7 % primešavanjem biodizla fosilnemu dizlu od leta 2018 s povečevanjem deleža v naslednjih letih ter s postopnim naraščanjem deleža težkih tovornih vozil na čisti biodizel z 0 na 10 % med letoma 2020 in 2030.

Da bo promet čim manj onesnaževal okolje, je potrebno spodbujati trajnostno prometno politiko: peš in kolesarski promet v naseljih ter povečati konkurenčnost javnega potniškega prometa. Za tisti del mobilnosti, ki bo še naprej potekal z osebnimi prevozi bo potrebno zagotoviti, da bo v čim manjši meri obremenjeval okolje.

Ministrstvo za infrastrukturo bo vsako leto pripravilo pregled rezultatov na tem področju in po potrebi predlagalo Vladi RS dopolnitev strategije.