Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometu

Na podlagi Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva so določene minimalne zahteve za izgradnjo infrastrukture za alternativna goriva, vključno s polnilnimi mesti za električna vozila ter oskrbovalnimi mesti za zemeljski plin (UZP in SZP) in vodik, ki se izvajajo z nacionalnimi okviri politike držav članic, ter enotne tehnične specifikacije za taka polnilna ter oskrbovalna mesta, in zahteve za obveščanje uporabnikov.

Za alternativna goriva se po tej Direktivi štejejo električna energija, zemeljski plin (SZP – stisnjen zemeljski plin in UZP – utekočinjen zemeljski plin) in biometan, bio-goriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik (H2).

Direktiva nalaga državam članicam EU, da morajo do 18. novembra 2016 sprejeti »nacionalni okvir politike za razvoj trga v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju ter za vzpostavitev ustrezne infrastrukture«, ki mora vsebovati:

• oceno trenutnega stanja in prihodnjega razvoja trga v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju, tudi v zvezi z možnostjo njihove hkratne in kombinirane uporabe, ter vzpostavljanja ustrezne infrastrukture za goriva, pri čemer se, kadar je ustrezno, upošteva tudi čezmejna neprekinjena pokritost;
• nacionalne cilje v skladu zahtevami Direktive:
  • do 31. 12. 2020 vzpostavitev ustreznega števila javno dostopnih polnilnih mest za električna vozila in ukrepov za spodbujanje in lajšanje vzpostavljanja polnilnih mest, ki niso javno dostopna;
  • električna energija z obale se v pristaniščih jedrnega omrežja TEN-T prednostno vzpostavi do 31. 12. 2025;
  • določitev morskih pristanišč, v katerih je do 31. 12. 2025 na voljo ustrezno število oskrbovalnih mest za utekočinjen zemeljski plin (UZP);
  • do 31. 12. 2025 vsaj v obstoječem jedrnem omrežju TEN-T vzpostavitev ustreznega števila javno dostopnih oskrbovalnih mest za težka motorna vozila na UZP in ustrezno število javno dostopnih oskrbovalnih mest za SZP;
  • zagotovitev ustreznega distribucijskega sistema za dobavo UZP;
  • do 31. 12. 2020 vzpostavitev ustreznega število javno dostopnih oskrbovalnih mest za stisnjen zemeljski plin (SZP) za motorna vozila v mestnih in primestnih območjih;
  • po potrebi do 31. 12. 2025 zagotoviti ustrezno število javno dostopnih oskrbovalnih mest za pretok motornih vozil na vodikov pogon;
• ukrepe, ki so potrebni za uresničitev nacionalnih ciljev, določenih v nacionalnem okviru politike;
• ukrepe za spodbuditev vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva pri storitvah javnega prevoza;
• določitev mestnih/primestnih naselij, drugih gosto poseljenih območij in omrežij, ki bodo v skladu s tržnimi potrebami opremljena z javno dostopnimi oskrbovalnimi mesti za električna vozila in za SZP;
• oceno potrebe po postavitvi oskrbovalnih mest za UZP v pristaniščih zunaj jedrnega omrežja TEN-T;
• preverjanje potrebe po vzpostavitvi dobave električne energije za mirujoča letala na letališčih.

Za prenos te Direktive v slovenski pravni red je Vlada Republike Slovenije ustanovila Medresorsko delovno skupino za pripravo "Strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju".

Uporaba alternativnih goriv je potrebna za doseganje okoljskih ciljev na področju emisij toplogrednih plinov (TGP) in onesnaževal. Slovenija mora do leta 2030 zagotoviti zmanjšanje izpustov TGP v prometu za 9 % glede na leto 2020. Do leta 2029 oz. po letu 2030 pa je treba zmanjšati onesnaževala glede na leto 2005, in sicer žveplov dioksid (SO₂) za 63 % oz. 92 %, dušikove okside (NO_x) za 39 % oz. 65 %, nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC) za 23 % oz 53 %, amonijak (NH₃) za 1 % oz. 15 % in trdne delce (PM_2,5) za 25 % oz. 60 %.

Ključna cilja strategije sta:

• od leta 2025 dalje bo v Sloveniji omejena prva registracija osebnih vozil in lahkih tovornih vozil (kategorij M1, MG1 ter N1), ki imajo po deklaraciji proizvajalca skupni ogljični odtis večji od 100 g CO₂ na km,
• po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel s skupnim ogljičnim odtisom avtomobila nad 50 g CO₂ na km.

Tako zastavljeni cilj postavlja v ospredje vozila na električni pogon in hibridna vozila ter omogoča uporabo vozil na fosilna goriva, ki dosegajo visoke standarde in imajo bistveno manjši negativni vpliv na okolje kot vozila, ki so danes v uporabi.

V strategiji so predlagane skupine ukrepov za vsako alternativno gorivo, za katere bo pripravljen podroben akcijski načrt za obdobje 2018–2020. Prednostno so predvideni ukrepi za zagotovitev ustrezne polnilne infrastrukture za vozila na električni pogon, na stisnjen in utekočinjen zemeljski plin ter s katerimi bomo spodbudili povečevanje vozil na alternativna goriva. Ukrepi so predvideni na različnih področjih: od finančnih spodbud in sofinanciranj izgradnje ustrezne infrastrukture za alternativna goriva, sprememb predpisov, spodbujanja inovativnih rešitev do odprave administrativnih ovir. Med ukrepi bodo ključne finančne spodbude za nakup vozil na električni pogon in za priključne hibride, oprostitve plačila določenih dajatev za vozila na električni pogon, brezplačna parkiranja in drugi podobni ukrepi.

Za doseganje ciljev na področju alternativnih goriv bo po optimalnem scenariju potrebno do leta 2030 poleg ukrepov za izboljšanje javnega potniškega prometa zagotoviti:

• med osebnimi avtomobili vsaj 17 % električnih vozil oz. priključnih hibridov (200.000 vozil),
• 12 % električnih lahkih tovornih vozil (11.000 vozil),
• 33 % vseh avtobusov na stisnjen zemeljski plin (1.150 avtobusov),
• skoraj 12 % težkih tovornih vozil (dobrih 4.300 vozil) na utekočinjen zemeljski plin.

Zaradi povečanja vozil na alternativna goriva bo potrebno povečati tudi število polnilnic na avtocestah in v notrajnosti države. Slovenija je bila med prvimi v Evropi, ki je na svojem avtocestnem križu postavila e-polnilnice visokih moči. Ta mreža se bo v naslednjih petih letih za zagotovitev ustrezne pokritosti vseevropskega TEN-T omrežja s polnilnicami še bistveno povečala. V notranjem prometu pa bomo ob predvideni rasti vozil leta 2025 potrebovali 7.000 polnilnic običajne moči in leta 2030 kar 22.300 takih polnilnic. Ob tem bo vsem ladjam v pristanišču v Kopru bo leta 2025 potrebno omogočiti napajanje z električno energijo s kopnega in črpanje utekočinjenega zemeljskega plina.

Za doseganje okoljskih ciljev bo potrebno občutno povečati tudi porabo biodizla, in sicer s 7 % primešavanjem biodizla fosilnemu dizlu od leta 2018 s povečevanjem deleža v naslednjih letih ter s postopnim naraščanjem deleža težkih tovornih vozil na čisti biodizel z 0 na 10 % med letoma 2020 in 2030. Da bo promet čim manj onesnaževal okolje, je potrebno spodbujati trajnostno prometno politiko: peš in kolesarski promet v naseljih ter povečati konkurenčnost javnega potniškega prometa. Za tisti del mobilnosti, ki bo še naprej potekal z osebnimi prevozi bo potrebno zagotoviti, da bo v čim manjši meri obremenjeval okolje.

Akcijski program za alternativna goriva v prometu

Z "Akcijskim programom za alternativna goriva v prometu" so določeni cilji in ukrepi za uresničitev ciljev, ki jih je nakazala oktobra 2017 sprejeta Strategija o alternativnih gorivih. Akcijski program je zaradi izredno intenzivnih razvojnih sprememb na področju vozil in samih tehnologij na alternativna goriva pripravljen za tri leta in se bo dopolnjeval vsaki dve leti.

• Akcijski program za alternativna goriva v prometu za leti 2022 in 2023, MZI
• Akcijski program za alternativna goriva v prometu za leti 2020 in 2021, MZI
• Akcijski program za alternativna goriva v prometu za leti 2019 in 2020, MZI

Stanje vozil v cestnem prometu

Vozni park postopoma sledi polnilni infrastrukturi. Konec leta 2021* je bilo stanje vseh registriranih vozil na alternativna goriva naslednje:

• 7.536 vozil na električni pogon (od tega 7.261 vozil M1 (5.363 BEV + 1.898 PHEV), 269 vozil N1 (BEV) in 6 vozil M2, M3 (BEV));
• 10.119 vozil na UNP (od tega 9.704 vozil M1, 414 vozil N1 in 1 vozilo N2, N3),
• 432 vozil na SZP (od tega 170 vozil M1, 101 vozil N1, 48 vozil N2, N3 in 113 vozil M2, M3),
• 36 vozil na UZP (od tega 36 vozil N2, N3)
• 1 vozilo na gorivne celice na vodik (od tega 1 vozilo M1)

* Vir podatkov: Portal OPSI, vsa registrirana vozila v določenem letu na dan 31.12.

Oznake kratic:
BEV = baterijsko električno vozilo
PHEV= priključno hibridno električno vozilo (plug-in)

Oznake kategorije vozil:
M1 = osebna vozila
N1 = lahka komercialna vozila
N2, N3 = težka komercialna vozila
M2, M3 = avtobusi

Najbolje prodajani avtomobili v Sloveniji v letu 2021
Podatki o najbolje prodajanih avtomobilih v letu 2021 so dosegljivi na spletni stani AMZS.

Okvirni stroški goriva na prevoženih 100 km glede na vrsto goriva

Na podlagi Uredbe komisije (EU) 2018/732 o skupni metodologiji za primerjave med cenami na enoto alternativnih goriv v skladu z Direktivo 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa metodologijo za namene prikaza cen na bencinskih črpalkah iz prvega pododstavka 7(3) Direktive 2014/94/EU, Slovenija z namenom povečanja ozaveščenosti potrošnikov in preglednosti cen goriv objavlja primerjalno tabelo okvirnih stroškov goriva na prevoženih 100 km glede na povprečno porabo posamezne vrste goriva. Podatki omogočajo okvirno primerjavo med cenami na podlagi vzorcev modelov osebnih avtomobilov, ki jih določijo države članice in so primerljivi vsaj glede na maso in moč ter uporabljajo različna goriva.

Prikazani podatki so izračunani na podlagi zadnjih veljavnih povprečnih referenčnih cen goriv v Sloveniji.

Stanje: 2. četrtletje (april - junij) 2022

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo, 2022

Metodološka pojasnila

Velikostni razredi avtomobilov

Avtomobili so razvrščeni v velikostne razrede skladno s klasifikacijo evropskega združenja avtomobilske industrije (ACEA). Pri čemer razred A pomeni majhen mestni avto (npr. Fiat 500), razred B majhen avto (npr. Renault Clio), razred C je nižji srednji razred (npr. Volkswagen Golf) in razred D je višji srednji razred (npr. Volkswagen Passat). Več o klasifikaciji avtomobilov v razrede

Pri primerjavi povprečne ocenjene porabe goriva na 100 km po WLTP testnem ciklu so upoštevali velikostni razredi do vključno razreda D. Luksuzni avtomobili (razred E in F, npr. Mercedes E, Audi A6, BMW 5, itd.) in hibridna vozila v primerjavi niso zajeta. Glede na statistiko najbolje prodajanih avtomobilov v letu 2021 so v Sloveniji med prvimi desetimi le avtomobili razreda B in C.

V primerjavo so po velikostnih razredih zajeti sledeči modeli avtomobilov:

• Razred A: Fiat 500, Volkswagen Up!
• Razred B: Renault Clio, VW Polo, Renault Zoe, Citroen C3, Hyundai Kona, Renault Twingo, VW T-Roc, Renault Captur
• Razred C: Škoda Octavia, VW Golf, Seat Leon, VW ID3, VW ID4, Dacia Duster, Škoda Scala, Skoda Enyaq, Dacia Jogger, Renault Megane, Audi A3
• Razred D: VW Passat, Škoda Superb, VW Arteon, Audi A5, Tesla Model 3

Ocena okvirne porabe goriva na 100 km v EUR

Okvirna poraba goriva na 100 km je določena na podlagi najbolje prodajanih modelov osebnih avtomobilov v Sloveniji v letu 2021 v treh razredih  (majhni avti, nižji srednji razred, višji srednji razred). Povprečna vrednost porabe goriva je izračunana na podlagi prvih treh najbolje prodajanih modelov v posameznem razredu, pri čemer so upoštevani najnovejši modeli za katere je znana poraba goriva po testnem ciklu WLTP na 100 km v kombinirani vožnji. V kolikor določen model avtomobila tega kriterija ni izpolnjeval je bil izbran naslednji najbolje prodajani avtomobil v istem razredu. Pri izračunu povprečne porabe goriva za avtomobile na UNP (utekočinjen naftni plin) in SZP (stisnjen zemeljski plin) so bili upoštevani modeli dosegljivi na trgu v Evropi v letu 2021. Pri električnih baterijskih vozilih v višjem srednjem razredu je kot referenčni model izbran Tesla Model 3.

Za naftne derivate (bencin, dizel, UNP) je upoštevana maloprodajna povprečna cena za prvo trimesečje v 2022. Za stisnjen zemeljski plin je upoštevana povprečna cena na kg na javno dostopnih oskrbovalnih mestih v Mariboru, Ljubljani in Celju. Povprečna cena polnjenja električnih vozil na javno dostopni polnilni infrastrukturi je določena glede na cenik polnjenja električnih vozil družbe Petrol. Cena kWh je povprečna maloprodajna cena povprečnega gospodinjskega odjemalca v prvem trimesečju 2022.

Okvirni strošek goriva na prevoženih 100 km se za posamezen razred avtomobilov izračuna tako, da se povprečna poraba goriva po WLTP v kombinirani vožnji na 100 km pomnoži s povprečno ceno energenta.