Manjša domača proizvodnja energije

Domača proizvodnja energije v Sloveniji je leta 2025 znašala 131,3 PJ, kar je bilo 6 % manj kot leta 2024. 

Največji delež domače proizvodnje je predstavljala jedrska energija (48 %), sledili so obnovljivi viri energije skupaj s hidroenergijo (36 %) in trdna goriva oz. premog (15 %).

Z domačimi viri energije je Slovenija zagotovila 48 % potreb po energiji, preostanek pa je bil pokrit z uvozom. Tako je energetska odvisnost znašala 52 %, kar je sedem odstotnih točk več kot leto prej.

Za oskrbo z energijo vna voljo 256,7 PJ

Ob upoštevanju uvoza in izvoza energije ter sprememb zalog je bilo leta 2025 za oskrbo z energijo na voljo 256,7 PJ energije, kar je 4 % manj kot leto prej.

V strukturi oskrbe z energijo so prevladovali naftni proizvodi s 35-odstotnim deležem. Sledili so jedrska energija (25 %), obnovljivi viri energije skupaj s hidroenergijo (20 %), zemeljski plin (13 %) in premog (8 %).

Končna raba energije nekoliko nižja

Energija, namenjena končni rabi, je v letu 2025 znašala 193,3 PJ, kar je 1 % manj kot letga 2024. 

Največ energije je bilo porabljene v prometu, ki je predstavljal 40 % končne rabe energije, pri čemer se je poraba v primerjavi z letom prej zmanjšala za 4 %. Sledila sta predelovalna industrija in gradbeništvo s 23-odstotnim deležem, kjer je bila poraba za 2 % nižja kot leta 2024, ter gospodinjstva s 24-odstotnim deležem, kjer se je poraba povečala za 3 %. Storitvene dejavnosti so predstavljale 10 % končne rabe energije, drugi porabniki pa 3 %.

V strukturi končne rabe so prevladovali naftni proizvodi (46 %), sledili so električna energija (23 %), obnovljivi viri energije (14 %), zemeljski plin (13 %), toplota (3 %) in trdna goriva (manj kot 1 %).

V gospodinjstvih največ energije za ogrevanje prostorov

Končna raba energije v gospodinjstvih je leta 2025 znašala 44,3 PJ, kar je 3 % več kot leto prej.

Največji delež energije je bil namenjen ogrevanju prostorov (59 %). Sledili so razsvetljava in električne naprave (20 %) ter ogrevanje sanitarne vode (16 %). Za kuhanje je bilo porabljenih 4 % energije, za hlajenje prostorov pa 1 %.

Med energenti so prevladovali električna energija (36 %) in lesna goriva (28 %). Sledili so ekstra lahko kurilno olje (11 %), zemeljski plin (8 %), toplota iz okolice, pridobljena s toplotnimi črpalkami (7 %), daljinska toplota (7 %), utekočinjeni naftni plin (2 %) in sončna energija (1 %).

Večja energetska odvisnost, vendar ugodnejši kazalniki rabe energije

Med ključnimi energetskimi kazalniki v letu 2025 izstopa povečanje energetske odvisnosti, ki se je v primerjavi z letom 2024 povečala za sedem odstotnih točk in dosegla 52 %.

Po drugi strani so se kazalniki rabe energije večinoma izboljšali. Oskrba z energijo na prebivalca se je zmanjšala za 4 % na 2,9 toe, končna poraba energije na prebivalca pa za 1 % na 2,2 toe. Poraba električne energije na prebivalca je znašala 5.891 kWh in je bila za 1 % višja kot leto prej.

Pomemben dosežek predstavlja tudi delež obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni rabi energije, ki je leta 2025 znašal 25,4 %. Po letu 2023 je bil ta delež ponovno v celoti dosežen z lastnimi proizvodnimi viri v Sloveniji.

Podrobnejše informacije

Vir: SURS