Po podatkih operativnega izvajalca podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (OVE) in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) - Centra za podpore družbe Borzen, d.o.o. - je podporna shema na dan 30. 6. 2026 obsegala 2.667 proizvodnih naprav s skupno nazivno močjo 480,4 MW. Med vsemi proizvodnimi napravami je 2.306 enot delovalo v sklopu stare podporne sheme, ki temelji na predhodno določenih referenčnih stroških, 361 enot pa po pogojih nove podporne sheme v skladu z določili EZ-1, bodisi z vstopi preko javnih pozivov bodisi s prehodom iz starega sistema. Konec junija 2026 je bilo v podporni shemi za 319 proizvodnih naprav manj kot konec leta 2025, skupna nazivna moč naprav v shemi pa je bila nižja za 1,3 MW.

V prvi polovici leta 2026 je bilo za subvencionirano proizvodnjo električne energije v višini 639,7 GWh skupaj izplačanih 54,6 milijonov evrov podpor (brez DDV) v obliki zagotovljenih odkupnih cen in finančnih pomoči za tekoče poslovanje. V obdobju januar–junij 2026 je bila proizvodnja električne energije za 42 % večja kot v enakem obdobju leta 2025, skupna višina izplačanih podpor pa se je povečala za 8 %. Izrazito povečanje skupne proizvodnje v prvi polovici 2026 je posledica znatno večje proizvodnje iz SPTE naprav zaradi vstopa nove visoko zmogljive SPTE naprave v shemo. Povprečna višina izplačane podpore je v obdobju januar–junij 2026 znašala 85,4 EUR/MWh, kar je za približno četrtino manj kot v enakem obdobju leta 2025.

Referenčna tržna cena električne energije za leto 2026 je bila za 8 % višja kot v letu 2025, kar je negativno vplivalo na višino obratovalnih podpor. Na drugi strani je bila referenčna tržna cena zemeljskega plina za leto 2026 za 16 % nižja kot leto prej. Okoli sto proizvodnih naprav v podporni shemi v letu 2026 kljub proizvodnji ni bilo upravičenih do izplačila podpor.

Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) je bilo prvo polletje 2026 v Sloveniji nadpovprečno toplo. Povprečna temperatura zraka je bila za približno 1,6 °C višja od povprečja obdobja 1991–2020. Količina padavin je dosegla približno 95 % dolgoletnega povprečja, trajanje sončnega obsevanja pa je bilo približno 10 % nad dolgoletnim povprečjem, predvsem zaradi izjemno osončene pomladi in nadpovprečno sončnega junija.

Glede na tip proizvodne naprave so v obdobju januar–junij 2026 skupna izplačila podpor (v milijonih EUR brez DDV) in pripadajoča proizvodnja električne energije (v GWh) znašali:

• hidroelektrarne → 0,3 mio EUR za proizvodnjo 18,6 GWh,
• sončne elektrarne → 23,3 mio EUR za proizvodnjo 100,8 GWh,
• bioplinske elektrarne → 4,4 mio EUR za proizvodnjo 28,6 GWh,
• elektrarne na biomaso → 4,8 mio EUR za proizvodnjo 26,8 GWh,
• vetrne elektrarne → 0,1 mio EUR za proizvodnjo 2,7 GWh,
• SPTE na fosilna goriva → 20,0 mio EUR za proizvodnjo 458,9 GWh,
• druge naprave → 1,7 mio EUR za proizvodnjo 3,4 GWh.

V primerjavi z obdobjem januar–junij 2025 je bil v prvi polovici leta 2026 evidentiran 97-odstotni porast proizvodnje iz SPTE enot na fosilna goriva ter 2 % večja proizvodnja iz elektrarn na biomaso. Proizvodnja iz ostalih virov je bila nižja: iz hidroelektrarn za 39 %, iz vetrnih elektrarn za 27 %, iz sončnih elektrarn za 24 % in iz bioplinskih elektrarn za 20 %. Glede na strukturo proizvodnje so v prvem polletju 2026 prevladovale SPTE naprave na fosilna goriva s 72-odstotnim deležem, sledijo sončne elektrarne s 16 %, bioplinske elektrarne s 5 %, elektrarne na biomaso s 4 % in hidroelektrarne s 3 % deležem celotne subvencionirane proizvodnje električne energije v shemi.

Skupna izplačila podpor so bila v prvi polovici leta 2026 za 3,9 milijona evrov višja kot v enakem obdobju leta 2025. Za SPTE enote na fosilna goriva je bilo izplačanih 123 % več podpor, medtem ko so bila izplačila za druge vire nižja: za vetrne elektrarne za 42 %, za hidroelektrarne za 45 %, za sončne elektrarne za 19 %, za bioplinske elektrarne za 19 % in za elektrarne na biomaso za 5 %. Glede na strukturo izplačil so v prvi polovici leta 2026 prevladovale sončne elektrarne s 43-odstotnim deležem, sledijo SPTE naprave na fosilna goriva s 37 %, elektrarne na biomaso z 9 %, bioplinske elektrarne z 8 %, druge naprave s 3 % in hidroelektrarne z 1 % vseh izplačanih podpor.

Vir: Borzen