Po podatkih operativnega izvajalca podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (OVE) in visoko učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) - Centra za podpore družbe Borzen, d.o.o. - je podporna shema na dan 31. 3. 2026 obsegala 2.877 proizvodnih naprav s skupno nazivno močjo 476,8 MW. Med vsemi proizvodnimi napravami je 2.569 enot delovalo v sklopu stare podporne sheme, ki temelji na predhodno določenih referenčnih stroških, 308 enot pa po pogojih nove podporne sheme v skladu z določili EZ-1, z vstopi preko javnih pozivov ali s prehodom iz starega sistema. Konec marca 2026 je bilo število proizvodnih naprav v podporni shemi za 109 enot manjše kot konec leta 2025, skupna nazivna moč vseh proizvodnih naprav v shemi pa nižja za 4,9 MW.

V prvem četrtletju 2026 je bilo za subvencionirano proizvodnjo električne energije v višini 424 GWh skupaj izplačanih 18,5 milijonov EUR (brez DDV) podpor preko zagotovljenih odkupnih cen in finančnih pomoči za tekoče poslovanje (obratovalna podpora). V obdobju januar-marec 2026 je evidentirana za 156 % večja proizvodnja električne energije kot v enakem obdobju lani, medtem ko je bila skupna višina izplačanih sredstev za podpore približno enaka (18,5 milijona evrov. Izrazito povečanje skupne proizvodnje v prvih mesecih leta 2026 je posledica znatno večje proizvodnje iz SPTE naprav zaradi vstopa nove visoko zmogljive SPTE naprave v shemo. Povprečna višina izplačane podpore je v obdobju januar-marec 2026 znašala 43,7 EUR/MWh, kar je za 60 % manj kot v v enakem obdobju leta 2025. 

Referenčna tržna cena električne energije za leto 2026 je bila za 8 % višja kot v letu 2025, kar je negativno vplivalo na višino obratovalnih podpor. Na drugi strani pa je bila referenčna tržna cena zemeljskega plina za leto 2026 za 16 % nižja kot v letu 2025. Okoli sto proizvodnih naprav v podporni shemi v letu 2026 kljub proizvodnji ni bilo upravičenih do izplačil podpor.

Za prvo četrtletje 2026 so bili po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) značilni zmerno nadpovprečna temperatura zraka, ki je za 0,6 °C presegla dolgoletno povprečje obdobja 1991–2020. Količina padavin je bila na ravni dolgoletnega povprečja, krajše trajanje sončnega obsevanja zaradi oblačnega januarja pa približno za 10 % pod dolgoletnim povprečjem.

Glede na tip proizvodne naprave so v obdobju januar-marec 2026 skupna izplačila podpore(v milijonih EUR brez DDV) in temu pripadajoča proizvodnja električne energije (v GWh) znašali:

• hidroelektrarne         →  0,2 mio EUR za proizvodnjo v višini 9,8 GWh,
• sončne elektrarne    →  7,1 mio EUR za proizvodnjo v višini 30,1 GWh,
• bioplinske elektrarne  →  2,3 mio EUR za proizvodnjo v višini 15,6 GWh,
• elekrarne na biomaso  →  2,5 mio EUR za proizvodnjo v višini 14,3 GWh,
• vetrne elektrarne         →  0,04 mio EUR za proizvodnjo v višini 1,5 GWh,
• SPTE na fosilna goriva →  5,5 mio EUR za proizvodnjo v višini 350,8 GWh,
• druge naprave              →  0,9 mio EUR za proizvodnjo v višini 1,9 GWh.

V primerjavi z obdobjem januar-marec 2025 je bil v obdobju januar-marec 2026 evidentiran znaten porast (za faktor 4,3) proizvodnje iz SPTE enot na fosilna goriva ter 1 % večja proizvodnja iz elektrarn na biomaso, medtem ko je bila proizvodnja iz ostalih virov v enem letu nižja: iz hidrolektrarn za 34 %, iz vetrnih elektrarn za 35 %, iz sončnih elektrarn za 11 % in iz bioplinskih elektrarn za 5 %. Glede na strukturo proizvodnje so v prvem trimesečju 2026 prevladovale SPTE naprave na fosilna goriva s 83-odstotnim deležem, sledijo sončne elektrarne s 7 %, bioplinske elektrarne s 4 %, elektrarne na biomaso s 3 % in hidroelektrarne z 2-odstotnim deležem celotne subvencionirane proizvodnje električne energije v shemi.

Skupna izplačila podpor so bila v prvem trimesečju 2026 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2025 višja le za 0,1 milijona evra. V obdobju januar-marec 2026 je bilo tako izplačanih za 55 % več podpor za SPTE enote na fosilna goriva, medtem ko so bila izplačila za druge vire glede na enako obdobje 2025 nižja: za vetrne elektrarne za 45 %, za hidroelektrarne za 40 %, za sončne elektrarne za 16 %, za elektrarne na biomaso za 7% in za bioplinske elektrarne za 5 %. Glede na strukturo izplačil so v prvem trimesečju 2026 prevladovale sončne elektrarne z 39-odstotnim deležem, sledijo SPTE naprave na fosilna goriva z 29 %, elektrarne na biomaso s 13 %, bioplinske elektrarne z 12 %, druge naprave s 5 % in hidroelektrarne z 1-odstotnim deležem vseh izplačanih podpor.

Vir: Borzen