Vlada Republike Slovenije je na 20. redni seji sprejela Letno poročilo o dejavnosti in poslovanju Eko sklada za leto 2025. Sklad je v preteklem letu odobril 1.546 kreditov v vrednosti 45,7 milijona evrov, izplačal 76,7 milijona evrov nepovratnih spodbud ter z ukrepi prispeval k zmanjšanju emisij CO₂ za skoraj 88.000 ton.
Vlada Republike Slovenije je sprejela Letno poročilo o dejavnosti in poslovanju Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za leto 2025 ter odločila o razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki v skupni višini 5,85 milijona evrov.
Del presežka v višini 2,41 milijona evrov bo namenjen povečanju namenskega premoženja in kapitala Eko sklada, medtem ko bo 3,44 milijona evrov sredstev po Zakonu o učinkoviti rabi energije (ZURE) ostalo nerazporejenih.
Eko sklad je tudi v letu 2025 ostal osrednji finančni mehanizem države za spodbujanje naložb v učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. V preteklem letu je odobril 1.546 kreditov v skupni vrednosti 45,7 milijona evrov.
Poleg kreditiranja je pomemben del dejavnosti predstavljalo dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud. Iz sredstev ZURE in Podnebnega sklada je bilo razpisanih 63 milijonov evrov nepovratnih sredstev, izplačila pa so dosegla 76,7 milijona evrov.
Posebna pozornost je bila namenjena zmanjševanju energetske revščine. Za ukrepe podpore socialno ranljivim gospodinjstvom je Eko sklad izplačal 10,7 milijona evrov nepovratnih sredstev. Nadaljeval je tudi izvajanje projektov LIFE C4C in LIFE Renov-AID ter zagotavljanje brezplačnega energetskega svetovanja prek mreže ENSVET.
Učinki spodbud Eko sklada so bili pomembni tudi z vidika energetskih in podnebnih ciljev. Podprti projekti so prispevali k letnemu zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida za 87.828 ton ter k prihrankom energije v višini 263,13 GWh.
Eko sklad je v letu 2025 nadaljeval tudi zbiranje prispevka za energetsko učinkovitost, iz katerega je bilo zbranih 38,5 milijona evrov, ter izvajanje nalog zbiranja in upravljanja sredstev za sanacijo rudarskih pridobivalnih prostorov.
Vir: MOP
© 2012 - 2026 Portal Energetika