Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila s Končnim poročilom o delovanju Delovne skupine za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2, ki je delovala od septembra 2023 do aprila 2026. V tem obdobju je skupina vzpostavila ključne postopke, strokovne podlage in mehanizme medresorskega sodelovanja, ki so potrebni za nadaljnjo pripravo enega največjih energetskih projektov v državi.

Delovna skupina je v času svojega delovanja izvedla 22 rednih sej in eno dopisno sejo ter sprejela skupno 133 sklepov, pri čemer je bila velika večina teh tudi uspešno realiziranih. S tem je postavila temelje za nadaljevanje projekta do faze končne investicijske odločitve, ki je predvidena do konca leta 2028.

Med ključnimi dosežki izstopajo priprava in sprejem Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji ter začetek postopka umeščanja drugega bloka jedrske elektrarne v prostor. Pomemben korak predstavlja tudi priprava poročila o modelu financiranja projekta, ki bo ena od ključnih podlag za nadaljnje odločitve.

Slovenija se je v tem času vključila tudi v mednarodne aktivnosti, med drugim v projekt OECD NEA »Roadmaps to New Nuclear«, kar prispeva k prenosu dobrih praks in krepitvi strokovnega znanja na področju jedrske energetike. Aktivnosti delovne skupine so poleg tega zajemale še razvoj kadrov, krepitev sodelovanja z mednarodnimi partnerji ter pripravo ustreznega zakonodajnega okvirja.

V nadaljevanju bodo ključne naloge osredotočene na umeščanje projekta v prostor, oblikovanje finančne konstrukcije, izbor dobavitelja tehnologije ter pripravo posebnega zakona za JEK2. Pomembna bo tudi ustanovitev projektne družbe ter usklajevanje z Evropsko komisijo, zlasti na področju državne pomoči.

Poseben poudarek bo namenjen tudi regionalnemu razvoju, saj je predvidena priprava posebnega zakona za razvoj regije Posavje, kjer bo projekt umeščen. Hkrati bo država nadaljevala s krepitvijo kadrovskih in institucionalnih zmogljivosti na področju jedrske energije.

Projekt JEK2 ostaja eden ključnih strateških projektov države, saj naj bi dolgoročno zagotavljal stabilno, zanesljivo in nizkoogljično oskrbo z električno energijo. Za uspešno izvedbo bo po ocenah vlade ključno ohranjanje učinkovitega usklajevanja med vsemi deležniki ter nadaljnje dosledno izvajanje pripravljenih aktivnosti.

Vir: Kabinet predsednika vlade