Novica

Javna obravnava Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini

⇒ Energetika ⇒ Predpisi SLO

Zaradi spremenjenih pogojev poslovanja plinskega gospodarstva in povečanih tveganj v dobavni verigi zemeljskega plina ter skorajšnjega sprejetja nove evropske plinske uredbe o skladiščenju plina je Ministrstvo za infrastrukturo za javno obravnavo pripravilo predlog dopolnitve Zakona o oskrbi s plini (ZOP-A). Predlog novele zakona poleg dopolnitve nekaterih pojmov določa "nadomestno oskrbo s plinom", kadar odjemalec nenadoma ostane brez dobavitelja, "osnovno oskrbo s plinom" kot prostovoljno izbiro odjemalca za obvezno ponudbo dobavitelja ter obveznost nosilca bilančne skupine za zagotavljanje skladiščenje plina pred ogrevalnim obdobjem z določbami evropske uredbe.

Javna obravnava zakona bo potekala do 23. 6. 2022.

Predlog zakona najprej dopolnjuje pojme z dopolnitvijo »gospodinjskega odjemalca«, kjer za odjemalca, ki uporablja plin v gospodinjstvu na svojem odjemnem mestu bolj jasno določa omejitev predvidene letne porabe plina na 100.000 kWh, podobno kot je urejeno za malega poslovnega odjemalca.

Predlog nadalje določa »odjemalca osnovne oskrbe«, kjer poleg gospodinjskega odjemalca in malega poslovnega odjemalca dodaja skupne kotlovnice, ki oskrbujejo gospodinjstva in so le ta v vlogi lastnika ali solastnika. Le tega imenuje »skupni gospodinjski odjemalec«. Pri tem predlog dikcije ne izključuje tudi ostalih lastnikov etažnih lastnin ali objektov, ki se ogrevajo iz istega vira. S tem so iz pravice osnovne oskrbe izvzeti komercialni sistemi, kot so sistemi daljinskega ogrevanja, kjer je nabava plina kot energenta ena izmed ključnih poslovnih funkcij.

Za prostovoljo izbiro odjemalca je kot obvezna ponudba pri vseh dobaviteljih uvedena "osnovna oskrba s plini". Dobavitelj ceno plina za osnovno oskrbo določi glede na značilnost odjema odjemalcev osnovne oskrbe, cena plina za osnovno oskrbo pa ne sme presegati cene plina na izravnalnem trgu.

Zaradi zaostrenih pogojev poslovanja se lahko zgodi, da bi kateri od dobaviteljev prenehal poslovati oziroma bi bil v kratkem času izključen iz bilančne sheme. Za tak primer predlog novele zakona uvaja institut "nadomestne oskrbe s plinom" kot začasen servis oskrbe odjemalca, dokler ta ne pridobi novega dobavitelja. Nadomestna oskrba je namenjena avtomatskemu prehodu odjemalca na distribucijskem sistemu od obstoječega dobavitelja, ki ne sme več opravljati naloge dobavitelja, na dobavitelja nadomestne oskrbe. Dobavitelja nadomestne oskrbe določi na podlagi izvedenega javnega poziva oziroma po uradni dolžnosti Agencija za energijo za obdobje najmanj enega leta. Cena nadomestne oskrbe s plinom je lahko največ enaka ceni izravnalnega plina (za negativna odstopanja) na slovenski izravnalni platformi, z dodatkom za stroške največ 25 %.

S ciljem zapolnitve skladišč plina do začetka zime, je Evropska komisija predlagala dopolnitev Uredbe 2027/1938 EU o skladiščenju plina. Uredba za države članice, ki nimajo skladišč na svojem ozemlju, nalaga obveznost skladiščenja plina v drugih državah članicah do višine 15 % povprečne letne rabe plina. Predlog novele zakona nalaga obveznost nosilca bilančne skupine, ki dobavi plin v Republiko Slovenijo, da zagotovi skladiščenje plina v drugih državah članicah EU na dan 1. november v obsegu, ki je enak vsaj 15 % povprečne dobave plina te bilančne skupine končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji v zadnjih petih letih.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog zakona v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 23. 6. 2022. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI


© 2012 - 2022 Portal Energetika