Novica

Poročilo o izvajanju NEPN

⇒ Energetika ⇒ Nacionalni energetski in podnebni načrt

Vlada RS se je na 21. redni seji seznanila s poročilom o izvajanju Celovitega nacionalnega in podnebnega načrta (NEPN). Slovenija je večinoma uspešna pri izvajanju že sprejetih ukrepov, manj uspešna pa pri dodatnih ukrepih NEPN, kjer prihaja do zamud ter pomanjkanja potrebnih kadrovskih kapacitet.

Vlada je 27. februarja 2020 sprejela Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki je bil pripravljen skladno z evropsko uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov.

S sprejemom NEPN, ki predstavlja enega od gradnikov mehanizma upravljanja z energetsko unijo, je Slovenija določila svojo politiko in medsektorski načrt ukrepov Slovenije za njeno izvajanje na petih razsežnostih energetske unije, ki so tesno povezane in se vzajemno krepijo. Te razsežnosti so energetska varnost, notranji trg energije, energetska učinkovitost, razogljičenje ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.

Sprejeti NEPN Slovenije pokriva prvo desetletno obdobje, 2021-2030 s pogledom do 2040, predstavlja pregled nad obstoječim stanjem energetskega sistema in določa nacionalne cilje za vsako od petih razsežnosti energetske unije ter ustrezne politike in medsektorske ukrepe za izpolnitev teh ciljev. NEPN je Slovenija Evropski komisiji predložila 28. februarja 2020, po sprejetju pa je dolžna spremljati njegovo izvajanje in o tem vsaki dve leti poročati komisiji.

V okviru ugotovitev poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je za poročanje o izvajanju ukrepov NEPN na 45. nujni seji 1. septembra 2021 zaprosil tudi Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Poročilo o izvajanju NEPN, ki ima priloženo Tabelo z vsemi ukrepi NEPN je pripravil konzorcij institucij pod vodstvom Instituta »Jožef Štefan«.

Slovenija je večinoma uspešna pri izvajanju že sprejetih ukrepov, manj uspešna pa pri dodatnih ukrepih NEPN, kjer prihaja do zamud ter pomanjkanja potrebnih kadrovskih kapacitet. Slovenija je v letu 2020 izpolnila cilje na področju emisij TGP ter energetske učinkovitosti, za doseganje zaostrenih ciljev, v letu 2030 pa bo potrebno izvajanje ukrepov še bistveno okrepiti (zlasti pri prenovi stavb ter tehnološkem prehodu v industriji). Energetska učinkovitost na prvem mestu in njena dostopnost za vse mora postati prednostna usmeritev podnebno energetske politike. Delež obnovljivih virov energije v Sloveniji brez statističnega prenosa je bil v letu 2020 le 24,1% (cilj 25%), zato bo odpravi ovir na tem področju, še posebej umeščanju v prostor, treba nameniti bistveno več pozornosti. Kljub opaznemu napredku pri izvajanju ukrepov za trajnostno mobilnost se za doseganje ciljev kaže potreba po bolj ambicioznih ukrepih in hitrejšemu izvajanju, kar zahteva tudi močno politično podporo tako na lokalni kot državni ravni. Velik zaostanek in premajhna vlaganja v električno distribucijsko omrežje bo povzročilo, da bo le-to kmalu postalo glavno ozko grlo zelenega prehoda v Sloveniji, zato je neizvajanje ukrepov NEPN na tem področju alarmantno.

Slovenija je z izgradnjo prenosnega daljnovoda z Madžarsko še povečala povezanost z regionalnimi trgi električne energije in trenutno še zagotavlja visok delež domače proizvodnje električne energije (93 % v letu 2020), vendar pa bo skladno s sprejeto Strategijo izhoda iz premoga najkasneje do leta 2033 potrebno hitro zagotoviti dodatne proizvodne kapacitete.

Aktualne krizne razmere v Evropi zahtevajo pospešeno diverzifikacijo dobavnih poti pri oskrbi z zemeljskim plinom, pospešena vlaganja v infrastrukturo in proizvodne kapacitete za alternativna plinasta goriva. Neizpolnjevanje ciljev vlaganj v raziskave in razvoj predstavlja veliko tveganje za počasnejšo in dražjo izvedbo zelenega prehoda, saj je vključevanje slovenske industrije in storitev v ta proces ključno za prihodnji trajnostni razvoj Slovenije.

Aktualne krizne razmere v Evropi in ukrepi za blaženje visokih cen energije se morajo izvajati še hitreje ter ciljno in prednostno usmerjati na najbolj ranljive skupine prebivalstva in obvladovanje energetske revščine.

Poročilo je objavljeno in dostopno na spletni podstrani Poročilo o izvajanju NEPN.

Vir: MZI


© 2012 - 2022 Portal Energetika