Slovenija je v zadnjih štirih letih dosegla izjemen napredek na področju sončne energije. Skupna inštalirana moč sončnih elektrarn je konec leta 2025 dosegla 1.571 MW, kar predstavlja več kot potrojitev v primerjavi z letom 2021. Ta pospešek pomeni, da se Slovenija po letih stagnacije ponovno približuje dinamiki rasti, ki jo beležijo številne evropske države.

Od leta 2022 je bilo nameščenih več kot 1.000 MW novih kapacitet, kar kaže na izrazito pospešitev investicij tako v večje kot manjše sončne elektrarne. Samo v letu 2025 je bilo priklopljenih dodatnih 146,5 MW, pri čemer pomemben delež predstavljajo samooskrbne elektrarne. Pomemben del razcveta predstavlja tudi eksplozivna rast skupnostne samooskrbe, kjer je bilo vzpostavljenih že več kot 500 projektov, skupna moč pa znaša 36 MW. Ta segment se približno podvoji vsako leto, kar dokazuje, da se prebivalci vse bolj odločajo za sodelovanje v energetskih skupnostih, ki prinašajo pravičnejšo porazdelitev koristi in večjo energetsko neodvisnost lokalnih okolij.

Rast zanimanja za samooskrbo je bila v letu 2025 posebej izrazita, saj je bilo vloženih 4.439 vlog za priključitev, kar je za četrtino več kot leto prej. Stabilno okolje, jasen regulativni okvir in dolgoročno zasnovane subvencije ustvarjajo pogoje, v katerih je investicija v sončno samooskrbo predvidljiva in finančno smiselna.

Slovenija ima v fazi izvajanja več kot 400 MW novih sončnih elektrarn, ki imajo potrjeno sofinanciranje. Na javnih pozivih za investicije v nove naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ter za hranilnike električne energije je bilo do konca leta 2025 izbranih več kot 4.000 projektov iz različnih obnovljivih virov energije, s skupno kapaciteto preko 660 MW, od katerih je približno 100 MW že realiziranih, ostali pa bodo dokončani med letoma 2026 in 2027. Dodatno se izvaja še razpis za sončne elektrarne na javnih stavbah in parkiriščih, ki bo prispeval približno 50 MW, večina projektov pa še ni zaključena. Skupen obseg predvidenih novih sončnih kapacitet tako presega 400 MW, ki bodo dokončane v prihodnjih dveh letih.

Z velikim pospeškom napreduje tudi uvedba balkonskih sončnih elektrarn. Po sprejemu pravilnika decembra 2022 je bilo registriranih že 936 balkonskih elektrarn, skupne moči 602,5 kW, kar kaže na močan odziv gospodinjstev po uvedbi enostavnejših pravil priključevanja.

Leta 2025 je Slovenija izvedla prvi pilotni projekt agrofotovoltaike, ki omogoča hkratno kmetijsko pridelavo in proizvodnjo električne energije na istem zemljišču. Projekt Kmetijskega inštituta predstavlja pomemben korak v trajnostnem razvoju, nadaljnjih 5 novih pilotnih projektov pa bo podprtih z dodatnimi 1,8 milijona evrov iz drugega švicarskega prispevka.

Julija 2026 bo zaživel sistem souporabe električne energije, ki bo gospodinjstvom omogočil deljenje energije iz sončnih elektrarn in hranilnikov. Ta novost pomeni premik v razumevanju energije kot skupne dobrine, ne zgolj lastnine, ter odpira nove možnosti za lokalno energetsko skupnost.

V letu 2026 ostajajo na voljo tudi sredstva za nove investitorje. Odprt je razpis za sončne elektrarne nad 1 MW, pa tudi poziv Borzena za samooskrbne naprave za fizične osebe. Marca 2026 sledi še nov javni poziv za naprave do 1 MW za pravne osebe, vreden 30 milijonov evrov. Sprejem novega Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov decembra 2025 pa pripravlja teren za celovito novo podporno shemo, ki bo podpirala širok nabor obnovljivih tehnologij, od elektrike in toplote do bioplina in zelenega vodika.

Vir: MOPE