Novica

Vlada se je seznanila s Poročilom o stanju na področju energetike v letu 2014

⇒ Energetika ⇒ Splošno

Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila s Poročilom o stanju na področju energetike v letu 2014, ki ga je sprejel Svet Agencije za energijo na 4. izredni seji dne 30. 6. 2015. Poročilo obravnava področje trga z električno energijo in zemeljskim plinom v Sloveniji v letu 2014.

Na podlagi prvega odstavka 404. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) je Agencija za energijo predložila Vladi Poročilo o stanju na področju energetike v letu 2014. Vlada Republike Slovenije se s poročilom seznani. Agencija za energijo predloži Poročilo tudi Državnemu zboru Republike Slovenije in ga posreduje Evropski komisiji in Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER).

Agencija za energijo v svojem Poročilu ugotavlja, da je v letu 2014 energetsko področje zaznamovalo sprejetje novega Energetskega zakona, ki je začel veljati 22. marca. S tem je bila izvedena tudi popolna implementacija tretjega svežnja energetske zakonodaje EU v pravni red Slovenije.


Agencija tudi ugotavlja, da slovenski energetski trg dobro deluje in je uspešno integriran v skupni notranji energetski trg EU. Posledice ugodnih razmer so veliko število udeležencev in likvidna borza električne energije, ki daje dober cenovni signal za konkurenčne razmere. Poraba električne energije je leta 2014 ostala na enaki ravni kot leto prej, poraba zemeljskega plina pa se je zmanjšala. Cene energentov, tako električne energije kot zemeljskega plina, so bile rekordno nizke.


Na področju električne energije je bil zimski žled v začetku leta dogodek, ki je izjemno vplival tako na odjemalce električne energije kot tudi operaterje oziroma sam elektroenergetski sistem, saj so bili porušeni trije ključni daljnovodi in brez oskrbe je nekaj časa bilo več kot sto tisoč odjemalcev. Oskrba pa v letu 2014 ni bila nikoli prekinjena zaradi pomanjkanja virov električne energije.

Na področju proizvodnje je bil pomemben začetek poskusnega obratovanja šestega bloka TEŠ, s proizvodnjo pa je prenehala Termoelektrarna Trbovlje. Redno je začel obratovati 2 x 400-kilovoltni daljnovod Beričevo–Krško, ki je imel pomembno vlogo že v času poskusnega obratovanja ob žledolomu.

Cene električne energije so se zniževale v vseh za Slovenijo relevantnih regijah in seveda tudi na maloprodajnem trgu pri nas. Znižala se je tudi cena za uporabo omrežij, vendar pa zaradi drugih dodatkov k ceni odjemalci tega niso posebej občutili. Žal pa v letu 2014 ni bil objavljen razpis za vstop novih proizvodnih objektov v podporno shemo za okolju prijazno proizvodnjo električne energije, saj za to ni bilo na voljo potrebnega denarja.

Kot v Poročilu navaja Agencija za energijo je bilo v Sloveniji v lanskem letu proizvedene 16.281 GWh električne energije, kar je 1325 GWh več kot leta 2013. Spreminja se struktura proizvodnje, povečuje se delež hidroelektrarn in jedrske elektrarne, zmanjšal se je delež termoelektrarn, počasi pa raste tudi delež malih proizvajalcev. Poraba je bila 98-odstotno pokrita z domačo proizvodnjo. V letu 2014 je bilo kar 42 odstotkov električne energije proizvedene v hidroelektrarnah in v elektrarnah na druge obnovljive vire, elektrarne na fosilna goriva so prispevale 21 odstotkov in jedrska elektrarna 37 odstotkov električne energije. Razmere na trgu so kljub številnim marketinškim dejavnostim dobaviteljev vplivale na zmanjševanje števila menjav dobavitelja; skupaj je dobavitelja zamenjalo 32.368 poslovnih in gospodinjskih odjemalcev.

Nekaj pomembnih sprememb je doživel tudi trg z zemeljskim plinom, saj se je krepila njegova konkurenčnost, agencija pa je prevzela pristojnosti za zanesljivo oskrbo in naredila pomembne premike na tem področju. Izvedeni stresni testi so v obdobju velikih negotovosti glede dobav pokazali, da je Slovenija dobro pripravljena na morebitne motnje v oskrbi.

Kot nadalje ugotavlja Agencija za energijo, se je zaradi različnih dejavnikov nadaljeval padec porabe zemeljskega plina – ta se je v letu 2014 je ponovno močno zmanjšala, in sicer so slovenski odjemalci imeli kar za 9,8 odstotka manjši odjem kot leto pred tem. Se pa je ustavil petletni trend zmanjševanja števila velikih poslovnih odjemalcev. Ob koncu leta 2014 je bilo na distribucijsko omrežje priključenih 133.230 končnih odjemalcev ali 0,4 odstotka več kot leta 2013, število gospodinjskih odjemalcev pa se je za približno enak odstotek zmanjšalo, kar je prvi padec njihovega števila po letu 2008. Upad dobavljenih količin iz distribucijskega omrežja je v letu 2014 znašal 12 odstotkov. Distribucijo je izvajalo 16 operaterjev distribucijskih sistemov. Cene zemeljskega plina v Sloveniji se znižujejo in so se približale evropskemu povprečju. Dobavitelja je v tem letu zamenjalo 9,4 odstotka poslovnih odjemalcev in le 2,9 odstotka gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina.

V Sloveniji smo v letu 2014 porabili 761 milijonov standardnih kubičnih metrov plina. Ostajamo povsem odvisni od uvoza, pomembna sprememba pa je bila v tem, da so dobavitelji največ plina, kar 61 odstotkov, kupili v Avstriji v trgovalnem stičišču Baumgarten. Prvotnega izvora tega plina uvozniki ne poznajo, verjetno pa je ruskega izvora. Neposredno iz Rusije je bilo uvoženih 37 odstotkov zemeljskega plina, približno odstotek iz Madžarske, količine uvoza iz Italije in Hrvaške pa niso dosegle pomembnejših vrednosti. Delež Geoplina kot največjega uvoznika se je zmanjšal za 20 odstotkov.

Distribucijski sistemi za oskrbo s toploto so v 54 od 212 slovenskih občin. Na področju oskrbe s toploto in drugimi energetskimi plini iz zaključenih distribucijskih sistemov v letu 2014 ni bilo pomembnejših sprememb. Cena toplote za gospodinjske odjemalce se je v povprečju zmanjšala za 1,4 odstotka. Je pa bil v tem letu izveden prehod pristojnosti za področje regulacije cen s pristojnega ministrstva na agencijo. Distributerji oziroma regulirani proizvajalci toplote bodo morali vloge za izdajo soglasja k prvič oblikovani izhodiščni ceni skladno z novim aktom posredovati agenciji.

Celotno Poročilo je objavljeno na povezavi.

Vir: MZI


© 2012 - 2021 Portal Energetika