Novica

Evropska komisija objavila oceno osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic do leta 2030

⇒ Energetika ⇒ Nacionalni energetski in podnebni načrt

Evropska komisija je 18. junija objavila oceno osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic do leta 2030, v katerih je proučila napovedani skupni prispevek držav članic k izpolnjevanju ciljev energetske unije in ciljev EU za leto 2030.

Komisija priporoča več državam članicam naj zvišajo svoje ambicije na področju OVE in URE.

Evropska komisija (Komisija) ocenjuje, da osnutki nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) držav članic niso dovolj ambiciozni niti glede energije iz obnovljivih virov niti glede prispevkov k energetski učinkovitosti. Pri energiji iz obnovljivih virov bi vrzel lahko znašala 1,6 odstotne točke, pri energetski učinkovitosti pa 6,2 odstotne točke (če upoštevamo porabo primarne energije) ali 6 odstotnih točk (če upoštevamo porabo končne energije).

Spomnimo, da pripravo osnutkov NEPN od držav članic EU terja Uredba EU o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (uredba), ki je začela veljati 24. decembra 2018, države članice pa so morale nato do 31. decembra 2018 Komisiji že predložiti osnutek NEPN. Slovenija je bila pri tem ena izmed 22 držav članic, ki je Komisiji sicer pravočasno predložila osnutek, a je le-ta temeljil na podlagi v preteklosti sprejetih dokumentov in odločitev, saj Slovenija v letu 2018 tudi zaradi predčasnih državnozborskih volitev ni sprejela novih odločitev o morebitnem povišanju ambicij na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, obnovljive rabe energije in energetske učinkovitosti. Dokumenti in odločitve, ki so predstavljali podlago v procesu priprave osnutka NEPN, so tako temeljili na ciljih vsaj 27 % rabe obnovljive energije in vsaj 27 % energetske učinkovitosti na ravni Unije, ki so bili potrjeni oktobra 2014 na Evropskem svetu s strani voditeljev držav članic Unije.

Kot poudarja komisar za energetsko unijo Maroš Šefčovič so države članice »pripravile občudovanja vredne osnutke v razmeroma kratkem času, vendar noben osnutek ni popoln«. Svojo oceno in priporočila državam članicam podaja Komisija v sporočilu in spremnih dokumentih, ki jih objavljamo tudi na spletni strani NEPN - Ocena in priporočila Komisije. Sloveniji, podobno kot ostalim državam članicam, Komisija priporoča večje ambicije, več podrobnosti o politikah, bolje opredeljene potrebe po naložbah in več dela na področju socialne pravičnosti. Komisija je priporočila državam članicam glede pripravljenih osnutkov NEPN podala na podlagi 9. člena Uredbe, skladno s katerim vsaka država članica v svojem NEPN ustrezno upošteva vsa priporočila Komisije. Če država članica določenega priporočila ali znatnega dela priporočila ne upošteva, za to poda svojo obrazložitev in jo objavi.   

                                                               *          *          *
V krovnem sporočilu je Komisija analizirala prispevke posameznih držav članic k doseganju ciljev na EU ravni do leta 2030. Za delež obnovljivih virov energije (OVE), energetske učinkovitosti (URE), toplogrednih plinov (TGP) in interkonekcij je določen cilj na ravni Unije in zato je Komisija prispevke preučila tudi s tega vidika.

Za področje OVE ugotavlja Komisija, da kljub visokim ambicijam Slovaške, Estonije, Španije, Litve in Portugalske, ki jih izpostavlja kot države članice z zelo visokim prispevkom, še vedno obstaja vrzel do cilja na ravni Unije in sicer naj bi prispevki držav članic zagotovili doseganje od 30,4 % do 31,9 % OVE v končni rabi energije do leta 2030, morali pa bi vsaj 32 %. Ta razkorak ni tako velik, vendar Komisija priporoča več državam članicam, da naj zvišajo svoje ambicije na tem področju.

Tudi za področje URE ugotavlja Komisija, da prispevki ne bodo dovolj, da bi zagotovili doseganje 32,5 % cilja v letu 2030. Cilj je isti tako za rabo primarne kot rabo končne energije. Prispevki držav članic pa naj bi zagotovili med 26,3 % do 30,2 % na primarni energiji in 26,5 % do 30,7 % na končni energiji. Zato je Komisija predlagala državam članicam, za katere je ocenila, da prispevki niso zadostni, da jih pregledajo in zvišajo svoje ambicije.

Kar zadeva TGP, je Komisija ocenila, da bi izpolnjevanje vseh ciljev s področja podnebja, energije in prometa pomenilo 45 % zmanjšanje emisij do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Vendar pa Komisija ugotavlja, da v sektorjih, ki niso del EU-ETS sheme, predvideni ukrepi vodijo do 28 % zmanjšanja emisij in ne 30 % (glede na leto 2005), kot je določeno v uredbi o delitvi bremen. Zato bo za ta dodatna 2 % treba sprejeti dodatne ukrepe v NEPN.

Pri ravni interkonekcij poziva Komisija, da države članice, ki trenutno ne dosegajo 15 % praga, v svojih NEPN jasno zapišejo ciljno raven interkonekcij v letu 2030. Za države članice, ki to raven presegajo, pa predlaga, da preučijo svojo predvideno raven v letu 2030 glede na ohranjanje zadostnosti elektroenergetskega sistema v luči povečanega deleža OVE.

                                                                               *          *          *
Slovenija bo priporočila Komisije celovito preučila in jih v svojem končnem NEPN ustrezno upoštevala oz. v primeru neupoštevanja celovito in ustrezno obrazložila. Slovenija je določena priporočila Komisije sicer že naslovila.
 
Februarja je bila oblikovana spletna stran NEPN, ki je namenjena zagotavljanju transparentnosti procesa priprave NEPN, marca in aprila 2019 je potekalo predhodno posvetovanje glede osnutka NEPN (Predhodno posvetovanje in dialog) in določeno število ciljnih komunikacijskih delavnic. V mesecu juliju bo Slovenija organizirala regionalno posvetovanje glede priprave NEPN, na katero so povabljene sosednje države (Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška) in Komisija.

Ministrstvo za infrastrukturo skupaj z Medresorsko delovno skupino za pripravo NEPN tako pospešeno izvaja številne aktivnosti s ciljem celovite posodobitve osnutka NEPN in njegove izvedbe celovite presoje vplivov na okolje (CPVO).

Konzorcij institucij pod vodstvom Instituta Jožef Stefan (IJS) je 30. maja 2019 predstavil izhodišča in prve rezultate projekcij NEPN ( Predstavitev na Ministrstvu za infrastrukturo) in 13. junija 2019 predložil predlog posodobitve osnutka NEPN, ki je trenutno v pregledu na Ministrstvu za infrastrukturo in v Medresorski delovni skupini za pripravo NEPN. Slednja bosta tako podala pripombe, na podlagi katerih bo do sredine julija konzorcij institucij pod vodstvom IJS pripravil prvo posodobitev osnutka NEPN, ki bo v čim večji meri vključila tudi pripombe in priporočila Komisije. Ta prva posodobitev osnutka NEPN bo tako kot vsi ostali dokumenti javno objavljena na spletni strani NEPN in bo predstavljala podlago za pripravo osnutka okoljskega poročila.

Izbira pripravljavca osnutka okoljskega poročila poteka pod okriljem Komisije, saj je Ministrstvo za infrastrukturo na podlagi decembra oddanega osnutka NEPN v ta namen pridobilo finančna sredstva iz naslova tehnične pomoči. Ocenjujemo, da bo v primeru uspešno zaključenih postopkov na strani Komisije prišlo do podpisa pogodbe s pripravljavcem osnutka okoljskega poročila do konca junija 2019. V poletnih mesecih bo tako potekala priprava osnutka okoljskega poročila in programiranje ukrepov v okviru osnutka NEPN s ciljem, da jeseni 2019 hkrati zaokrožimo oba osnutka, ki bosta potem javno razgrnjena in na voljo za javno posvetovanje.

Poudariti je potrebno, da bo Slovenija čim bolj celovito in smotrno upoštevala vse ocene in priporočila glede osnutka NEPN, ki so bile objavljene v zadnjem času. Pri tem je treba vseeno opozoriti, da se npr. ocena nevladne organizacije European Climate Foundation, ki je Sloveniji prisodila najslabšo oceno, osredotoča le na vprašanje ambicije pri ciljih zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, rabe obnovljive energije in energetske učinkovitosti, pri čemer nepravilno navaja, da Slovenija v osnutku NEPN ni navedla cilja energetske učinkovitosti do leta 2030, hkrati pa ne oceni preostalih treh razsežnosti osnutka NEPN (energetska varnost; notranji trg z energijo; raziskave, inovacije in konkurenčnost). Podobno Komisija v svoji oceni Sloveniji priporoča, da bi morala raven ambicije na področju obnovljivih virov energije zvišati na 37 %, kar temelji na uporabi formule iz Priloge 2, ki je indikativne narave, pri čemer Komisija očitno ni upoštevala pomembnih okoliščin, ki jih je Slovenija navedla v osnutku NEPN, čeprav je dolžna, skladno z 31. členom  uredbe, priporočila pripraviti na podlagi uporabe omenjene formule in upoštevajoč pomembne nacionalne okoliščine, ki jih države članice izpostavijo v osnutkih NEPN.

Na podlagi prejetih priporočil in rezultatov predhodnega javnega posvetovanja bo ravno raven ambicije eno najbolj zahtevnih vprašanj, kjer bo Slovenija do konca leta 2019 morala na podlagi pripravljenih strokovnih podlag, široke in javne razprave sprejeti čim bolj ambiciozne, a za Slovenijo smotrne in uresničljive cilje, ki bodo ustrezno upoštevali pomembne nacionalne okoliščine.

Končno velja tudi poudariti, da Komisija slovenski osnutek NEPN v nekaterih vidikih izpostavlja kot primer dobre prakse in med drugim pohvali področje prometa, kjer je Slovenija v osnutku NEPN razčlenila konkretne ukrepe, vključno s kvantifikacijo potrebne polnilne infrastrukture (Sporočilo Komisije, str. 8), ali področje prilagajanja, kjer Komisija slovenski osnutek NEPN, podobno kot irski, litvanski, poljski in slovaški, pohvali kot primer dobre prakse, kako pokriti cilje prilagajanja in ukrepe (Sporočilo Komisije, str. 10).

Ministrstvo bo zainteresirano javnost o vseh aktivnostih priprave strateškega dokumenta sproti obveščalo preko spletne strani NEPN.