Uredba 2019/941/EU o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije določa pravila za sodelovanje med državami članicami z namenom preprečevanja in obvladovanja kriz pri oskrbi z električno energijo ter priprave na take krize v duhu solidarnosti in preglednosti ter ob popolnem upoštevanju zahtev konkurenčnega notranjega trga električne energije. Namen uredbe je vzpostavitev razmer, v katerih bo oskrba z električno energijo v EU odporna na različne dogodke, ki lahko ogrozijo oskrbo. Na podlagi uredbe so pristojni organi držav članic bili zavezani sprejeti in objaviti svoje prve načrte pripravljenosti na tveganja (RPP) do januarja 2022. Načrt vsebuje scenarije za krize pri oskrbi z električno energijo, vlogo in pristojnosti pristojnega organa, postopke v primeru krize pri oskrbi z električno energijo, naloge kriznega koordinatorja, posvetovanje z deležniki in preizkuse odziva na izredne razmere.

Ministrstvo, pristojno za energijo, ki je na podlagi 138. člena Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE) v Sloveniji določeno kot pristojni organ za sprejem tega načrta, je prvi načrt sprejelo in objavilo decembra 2021. Marca 2023 je bil načrt na pobudo Evropske komisije zaradi energetske krize prvič prenovljen.

V letu 2024 je Evropsko združenje sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja (ENTSO-E) v sodelovanju z državami članicami in usklajevalno skupino za električno energijo na novo opredelil regionalne krizne scenarije pri oskrbi z električno energijo. Identificiranih je bilo 23 različnih regionalnih kriznih scenarijev. Posledično so vse države članice pristopile k posodobitvi svojih načrtov. 

V Sloveniji družba ELES, d.o.o. kot operater elektroenergetskega omrežja izvaja vlogo koordinatorja pri pripravah, opredelitvi in izvajanju nalog za delovanje obrambnega sistema v izrednem stanju, vojni ali krizah ter ob večjih naravnih in drugih nesrečah. ELES je v prenovljenem Načrtu pripravljenosti na tveganja (RPP 2026) prepoznal 13 različnih scenarijev, ki so glede na morebitno nacionalno in regionalno energetsko krizo relevantni za Slovenijo, temu pa dodal še poseben nacionalni scenarij. 

Novi RPP 2026 Sloveniji prinaša bistveno bolj operativen, merljiv in evropsko usklajen okvir za obvladovanje kriz v oskrbi z električno energijo. V primerjavi z letom 2023 načrt nadgrajuje ocenjevanje tveganj z jasnimi kazalniki, posodablja krizne scenarije glede na nove energetske in podnebne razmere, krepi zaščito kritične infrastrukture ter izboljšuje pripravljenost in koordinacijo na nacionalni in regionalni ravni, kar povečuje odpornost sistema in zanesljivost oskrbe v negotovih razmerah.

Glavne novosti RPP 2026

Nov Načrt pripravljenosti na tveganja (RPP 2026) bistveno povečuje odpornost Slovenije na elektroenergetske krize, saj omogoča boljše zgodnje zaznavanje tveganj, hitrejše in bolj usklajeno odločanje v kriznih razmerah, večjo usklajenost z evropskimi mehanizmi solidarnosti ter učinkovitejšo zaščito gospodarstva, prebivalstva in kritične infrastrukture. RPP 2026 vsebuje naslednje ključne spremembe:

• bolj merljiva in primerljiva ocena tveganj (kvantificirani kazalniki, jasne prioritete ukrepanja),
• posodobljen nabor kriznih scenarijev, vključno z Dunkelflaute, kibernetskimi in serijskimi tehničnimi napakami,
• večji poudarek na ekstremnih vremenskih dogodkih in vplivu podnebnih sprememb,
• okrepljena zaščita kritične infrastrukture in kibernetska varnost (nov zakonodajni okvir),
• natančneje opredeljeni operativni postopki za krizo, razpad in ponovno vzpostavitev sistema,
• močnejša regionalna in čezmejna koordinacija z operaterji in mehanizmi ENTSO‑E.

Podrobnejše informacije

Vir: MOPE