Slovenija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) uspešno izvaja ukrepe, ki jih podpira Mehanizem za okrevanje in odpornost – NextGenerationEU, s ciljem pospešiti zeleni prehod in okrepiti dolgoročno energetsko odpornost države. Posebno mesto med temi ukrepi ima trajnostna prenova stavb, ki neposredno vpliva na porabo energije, emisije toplogrednih plinov ter kakovost grajenega okolja.

Stavbni sektor je eden ključnih izzivov na poti do podnebne nevtralnosti. V Sloveniji stavbe predstavljajo približno 40 odstotkov celotne rabe energije in okoli 30 odstotkov vseh emisij ogljikovega dioksida. Kar 70 odstotkov stavb, zgrajenih pred letom 1990, je energetsko manj učinkovitih, hkrati pa se ocenjuje, da bo večina teh stavb v uporabi tudi leta 2050. To dejstvo jasno kaže, da brez celovite in trajnostne prenove stavbnega fonda dolgoročnih podnebnih ciljev ne bo mogoče doseči.

Slovenija si je zato zastavila ambiciozne, a uresničljive cilje: do leta 2030 želi zmanjšati porabo končne energije v stavbah za 20 odstotkov ter zmanjšati emisije toplogrednih plinov iz stavb za vsaj 70 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Doseganje teh ciljev zahteva kombinacijo zakonodajnih reform, usmerjenih naložb in sodelovanja različnih resorjev.

Pomemben mejnik na reformni poti predstavlja omejitev rabe fosilnih goriv v novih stavbah. Z uveljavitvijo zakonskih določb Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energiej (ZSROVE-1), ki prepovedujejo načrtovanje in vgradnjo kotlov na kurilno olje, mazut in premog, je Slovenija jasno potrdila usmeritev k čistejšim energetskim virom in dolgoročno trajnostnim rešitvam. Ta ukrep je skladen z nacionalno Dolgoročno strategijo energetske prenove stavb ter s cilji Evropske unije na področju razogljičenja.

Poleg reform ima ključno vlogo tudi naložbeni del NOO, namenjen trajnostni prenovi stavb. Za ta namen je na voljo 86,65 milijona evrov evropskih sredstev, od tega 64,15 milijona evrov nepovratnih sredstev in 22,5 milijona evrov posojil. Osrednji cilj naložb je doseči vsaj 30‑odstotno zmanjšanje rabe energije pri prenovljenih objektih v primerjavi z izhodiščnim stanjem.

Do danes je bilo uspešno zaključenih vseh 30 projektov nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov, zlasti na področju prezračevanja. Ukrepi so bili izvedeni v številnih osnovnih šolah, vrtcih, srednjih šolah, kulturnih ustanovah in domovih za starejše, s čimer se izboljšujejo tako energetski kazalniki kot tudi kakovost notranjega okolja za uporabnike. Skupna površina nadgrajenih objektov znaša okoli 55.000 m² in že presega prvotno zastavljene cilje, kar potrjuje učinkovitost izvajanja.

Hkrati poteka energetska in trajnostna prenova stavb večjega upravnega in družbenega pomena, med katerimi so tudi nacionalne kulturne institucije, upravne stavbe ter večstanovanjski objekti. Del projektov je že zaključen, preostali pa bodo končani v letu 2026, kar bo dodatno prispevalo k zniževanju stroškov energije v javnem sektorju ter zmanjšanju okoljskega odtisa. Cilj je energestko prenoviti okoli 80.000 m² površin.

Učinki ukrepov se ne odražajo le v energetskih kazalnikih, temveč tudi širše. Energetsko učinkovitejše stavbe pomenijo boljše delovne in bivalne pogoje, večjo odpornost na cenovne šoke na energetskih trgih ter dolgoročne prihranke za proračun in uporabnike. Hkrati naložbe spodbujajo gradbeni sektor, inovacije in razvoj novih znanj, kar krepi širše gospodarske učinke NOO.

Evropska sredstva tako predstavljajo ključen vzvod za posodobitev stavbnega fonda, uresničevanje podnebnih zavez in prehod Slovenije v nizkoogljično in trajnostno naravnano družbo.

Vir: URSOO